Podatki o NSRAO
Največji povzročitelj radioaktivnih odpadkov v Sloveniji je NEK. Pri njenem obratovanju nastajajo nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) ter visoko radioaktivni odpadki (VRAO) v obliki izrabljenega jedrskega goriva (IJG). Radioaktivni odpadki nastajajo tudi pri uporabi radioaktivnih snovi in izotopov v drugih dejavnostih, kot so obratovanje raziskovalnega reaktorja TRIGA, v raziskovalnih dejavnostih, v medicini in industriji.
Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK
Vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO), ki nastanejo v jedrski elektrarni Krško (NEK-u), so skladiščeni v skladišču NSRAO na lokaciji elektrarne. Med rednim obratovanjem elektrarne nastajajo trdni, tekoči in plinasti NSRAO. Ker morajo biti vsi odpadki skladiščeni v trdni obliki, se tekoče in plinaste odpadke pred skladiščenjem ustrezno obdela in se jih tako kot druge shrani v standardne sode ali v cevaste površnike TTC (tube type container). S postopki obdelave se lahko večina odpadkov pretvori v trdno obliko, tako da se jim zmanjša prostornina. Zmanjšanje volumna je bistveno, saj se NEK že leta bori s prostorsko stisko in bi imela brez ustrezne obdelave razpoložljive zmogljivosti skladišča že polne. Tekoče radioaktivne odpadke predstavljajo radioaktivne gošče in ionski izmenjevalci, ki se jih na skladiščenje pripravi s posebnim sistemom za sušenje odpadkov (IDDS) in jih nato vlagajo v cevaste površnike tipa TTC. Pri obdelavi plinastih odpadkov uporabljajo posebne filtre, ki zadržijo radioaktivne delce v zraku. Ko so filtri zasičeni, postanejo radioaktivni odpadek.
Količina NSRAO
Slika 1:Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladišču v jedrski elektrarni
Nizko in srednje radioaktivni odpadki malih proizvajalcev
Radioaktivne odpadke, ki nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji, po pooblastilu vlade RS prevzema ARAO in jih hrani v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani.
V Centralnem skladišču v Brinju so shranjeni:
Večina odpadkov je nizko in srednje radioaktivnih, večji del je tudi kratkoživih, kar pomeni, da bo sevanje, ki ga oddajajo, najpozneje v 300 letih padlo na raven naravnega ozadja.
Slika 2: Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Centralnem skladišču RAO v Brinju
Opombe k sliki 2:
Leta 2001 je bil uskladiščen 1 sod zaradi prepakiranja radijevih virov.
Leta 2003 sta bila uskladiščena 2 soda zaradi prepakiranja kobaltovih virov.
Leta 2005 je bilo uskladiščenih 95 sodov zaradi izvedbe projekta Phare »Karakterizacija radioaktivnih odpadkov v
centralnem skladišču v Brinju«, 24 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov.
Leta 2008 je bilo uskladiščenih 154 sodov zaradi izvedbe projekta »Izboljšanje ravnanja z institucionalnimi
radioaktivnimi odpadki v Sloveniji«, 7 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov.
Leta 2008 je bil uveden nov sistem označevanja paketov z radioaktivnimi odpadki, ki je usklajen s cenikom sprejema radioaktivnih odpadkov. Na sliki je zaradi lažje primerjave, porazdelitev sprejetih paketov za leto 2008, prikazana po starem in novem sistemu označevanja.
V sodih je shranjen kontaminirani material.
Zaprti odpadki so izrabljeni viri.
Posebni odpadki so veliki kosi iz raziskovalne dejavnosti.
Nedoločeni so v letu 2005 vključeni v kategorijo posebnih odpadkov.
Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK
Vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO), ki nastanejo v jedrski elektrarni Krško (NEK-u), so skladiščeni v skladišču NSRAO na lokaciji elektrarne. Med rednim obratovanjem elektrarne nastajajo trdni, tekoči in plinasti NSRAO. Ker morajo biti vsi odpadki skladiščeni v trdni obliki, se tekoče in plinaste odpadke pred skladiščenjem ustrezno obdela in se jih tako kot druge shrani v standardne sode ali v cevaste površnike TTC (tube type container). S postopki obdelave se lahko večina odpadkov pretvori v trdno obliko, tako da se jim zmanjša prostornina. Zmanjšanje volumna je bistveno, saj se NEK že leta bori s prostorsko stisko in bi imela brez ustrezne obdelave razpoložljive zmogljivosti skladišča že polne. Tekoče radioaktivne odpadke predstavljajo radioaktivne gošče in ionski izmenjevalci, ki se jih na skladiščenje pripravi s posebnim sistemom za sušenje odpadkov (IDDS) in jih nato vlagajo v cevaste površnike tipa TTC. Pri obdelavi plinastih odpadkov uporabljajo posebne filtre, ki zadržijo radioaktivne delce v zraku. Ko so filtri zasičeni, postanejo radioaktivni odpadek.
Količina NSRAO
Slika 1:Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladišču v jedrski elektrarni
Nizko in srednje radioaktivni odpadki malih proizvajalcev
Radioaktivne odpadke, ki nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji, po pooblastilu vlade RS prevzema ARAO in jih hrani v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani.
V Centralnem skladišču v Brinju so shranjeni:
- kontaminirani material, na primer zaščitne obleke in rokavice, čistilni material, steklene posode, orodje, filtri in kemične snovi iz laboratorijev,
- izrabljeni viri, kot so strelovodi, medicinske naprave za obsevanje in razne merilne naprave, ki se uporabljajo v industriji za merjenje debeline, gostote, vlage ter napak v kovinskih odlitkih in zvarih,
- posebni odpadki, to je veliki kosi iz raziskovalne dejavnosti, na primer deli raziskovalnega reaktorja, in javljalniki požara.
Večina odpadkov je nizko in srednje radioaktivnih, večji del je tudi kratkoživih, kar pomeni, da bo sevanje, ki ga oddajajo, najpozneje v 300 letih padlo na raven naravnega ozadja.
Slika 2: Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Centralnem skladišču RAO v Brinju
Opombe k sliki 2:
Leta 2001 je bil uskladiščen 1 sod zaradi prepakiranja radijevih virov.
Leta 2003 sta bila uskladiščena 2 soda zaradi prepakiranja kobaltovih virov.
Leta 2005 je bilo uskladiščenih 95 sodov zaradi izvedbe projekta Phare »Karakterizacija radioaktivnih odpadkov v
centralnem skladišču v Brinju«, 24 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov.
Leta 2008 je bilo uskladiščenih 154 sodov zaradi izvedbe projekta »Izboljšanje ravnanja z institucionalnimi
radioaktivnimi odpadki v Sloveniji«, 7 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov.
Leta 2008 je bil uveden nov sistem označevanja paketov z radioaktivnimi odpadki, ki je usklajen s cenikom sprejema radioaktivnih odpadkov. Na sliki je zaradi lažje primerjave, porazdelitev sprejetih paketov za leto 2008, prikazana po starem in novem sistemu označevanja.
V sodih je shranjen kontaminirani material.
Zaprti odpadki so izrabljeni viri.
Posebni odpadki so veliki kosi iz raziskovalne dejavnosti.
Nedoločeni so v letu 2005 vključeni v kategorijo posebnih odpadkov.
