Raopis
Vsebina 17. številke (februar 2009):
centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju (pdf)
Vsebina 16. številke (maj 2008):
Moč in nemoč javnomnenjskih anket (pdf)
Vsebina 15. številke (februar 2007):
Kje bo in kakšno bo naše odlagališče za NSRAO? (pdf)
Vsebina 14. številke (junij 2006):
Vse o sevanju, kar ne veste, pa bi želeli (pdf)
Vsebina 13. številke (december 2004):
Varnostne ocene odlagališča pri nas (pdf)
Vsebina 12. številke (december 2002):
O izboru lokacije za odlagališče NSRAO (pdf)
Vsebina 11. številke (december 2001):
Informacijski centri (pdf)
Vsebina 10. številke (december 2000):
Sanacije (pdf)
Ostale številke so na voljo le v tiskani obliki, naročite jih lahko na public.arao@gov.si E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript , tu pa so posamezne številke na kratko povzete.
Vsebina 9. številke (december 1999):
Odlagališča NSRAO
1. Poskrbimo za naslednje generacije
V svetu velja pravilo, da mora vsaka generacija sama poskrbeti za lastne radioaktivne odpadke in tega bremena ne sme prenašati na naslednje generacije. V Sloveniji so radioaktivni odpadki nespremenljivo dejstvo. Radioaktivne snovi in vire radioaktivnega sevanja uporabljamo v mnogih dejavnostih, pri tem pa nastajajo radioaktivni odpadki, te shranjujemo v Sloveniji v dveh skladiščih, ki pa sta le začasna rešitev. Trajne rešitve zaenkrat še nimamo, zato si prizadevamo za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov.
2. Odlagališča NSRAO po svetu
V večini držav z jedrskim programom odlagališča NSRAO že dolgo obratujejo. Trenutno v svetu obratuje ali je obratovalo več kot sto takšnih odlagališč, Slovenija pa je ena redkih držav z jedrskim programom, ki takšnega objekta še nima.
3. Do lokacije s kombiniranim postopkom
Izbor lokacije, kjer naj bi odlagali odpadke, se je izkazal kot ena najbolj kočljivih nalog v projektu gradnje odlagališča. Naloge se je mogoče lotiti na različne načine, a ko je spodletel poskus izbora s tehničnim postopkom, je postalo očitno, da je potreben nov pristop. Agencija ARAO se je odločila za kombinirani izbor lokacije odlagališča NSRAO, ki združuje tehnične raziskave in sodelovanje javnosti.
4. In odlagališče pri nas ?
Geološke razmere v Sloveniji dovoljujejo gradnjo površinskega in podzemnega odlagališča, zato je pri izbiranju lokacije smiselno upoštevati kot izvedljivi obe možnosti. Z ustreznimi tehnološkimi rešitvami med posameznimi vrstami odlagališč, kar zadeva zagotavljanje varnosti objekta, ni bistvenih razlik. Odločitev o izbiri odlagališča NSRAO je tako vezana predvsem na ekonomsko zahtevnost posega, lastnosti lokacije in družbeno sprejemljivost takšnega objekta. Površinsko odlagališče je ekonomsko manj zahteven projekt, a ima predvidoma večji sociološki vpliv na okolje, kjer stoji. Za podzemno odlaganje pa so potrebna večja finančna sredstva, vendar so taka odlagališča bolj družbeno sprejemljiva.
5. Ocenjevanje primernosti območij
Za izbor lokacije odlagališča NSRAO je treba na temelju strokovno pripravljenih smernic in mednarodnih priporočil ter z izbrano metodologijo podrobno ovrednotiti celotno območje Slovenije.
6. Sociologija izbora lokacije
S kombiniranim postopkom izbora lokacije je javnosti omogočeno sodelovanje pri odločanju v postopku izbora. Od soglasja okoliških prebivalcev je torej končno odvisno, ali bo na neki lokaciji, ki je po varnostnih merilih primerna za odlagališče, to dejansko zgrajeno. Za uspešnost izbora je tako nadvse pomembna dobra komunikacija med izvajalcem projekta in javnostjo. Ta pa je pri tako kočljivih projektih, kot je odlagališče, odvisna od mnogih dejavnikov.
7. Odškodnina lokalni skupnosti ?
Lokalne skupnosti, na območju katerih stojijo jedrski objekti, so upravičene do odškodnine oziroma nadomestila za posredne, socialno-ekonomske vplive, ki izhajajo iz umestitve takšnega objekta v njihov prostor. Z odškodnino širša družbena skupnost dokazuje, da namerava vzpostaviti z lokalno skupnostjo pošten odnos in da deluje tudi v njenem interesu.
Vsebina 8. številke (december 1998):
1. Razgradnja jedrskih objektov
Tako kot vse druge objekte je potrebno tudi jedrske objekte po izteku njihove življenjske dobe razgraditi, nemalokrat pa je njihovo delovanje potrebno zaustaviti in pričeti z razgradnjo že pred tem. Zaradi prisotnosti radioaktivnosti je to zahteven in dolgotrajen postopek, ki mora potekati v skladu z zakonodajo in mednarodnimi priporočili ter standardi.
2. Pregled svetovnih izkušenj
Dosedanje izkušnje, pridobljene pri razgradnji raziskovalnih in energijskih reaktorjev, kažejo, da obstajajo tehnike in metode varne razgradnje jedrskih objektov. Razumljivo je, da imajo največ izkušenj na tem področju države z največjimi jedrskimi programi.
3. Tehnike razgradnje
Neodvisno od uporabljenega modela razgradnje jedrske elektrarne je lahko pri tem procesu uporabljen cel spekter dekontaminacijskih postopkov in tehnik razstavljanja ter odstranjevanja posameznih kontaminiranih in nekontaminiranih sistemov in delov elektrarne.
4. Pilotska razgradnja reaktorja BR 3
Leta 1989 je Evropska komisija izbrala reaktor BR 3 v Belgiji za pilotski raziskovalni projekt razgradnje jedrskih naprav. Namen pilotskega projekta je bil dokazati, da je tovrstne reaktorje mogoče razgraditi varno in ekonomično.
5. Plan razgradnje Nuklearne elektrarne Krško
Zakon o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki ga je leta 1994 sprejel parlament, med drugim predpisuje tudi pripravo programa razgradnje NEK s prikazom možnih načinov njene izvedbe vključno z oceno potrebnih sredstev in terminskim planom.
Vsebina 7. številke (april 1998):
1. številni mali proizvajalci radioaktivnih odpadkov v Avstriji
Čeprav Avstrija nima obratujočih jedrskih elektrarn, tudi v tej državi vsakodnevno nastajajo nizko- in srednjeradioaktivni odpadki, ki jih proizvajajo industrija, medicina in raziskovalne ustanove. V Avstriji trenutno obratujejo štirje raziskovalni reaktorji: Astra, RIG-Graz, Sar-Graz in Triga II Vienna; vsi so začeli delovati v šestdesetih letih.
2. Tudi na Hrvaškem imajo radioaktivne odpadke
Oktobra 1970 sta najrazvitejši jugoslovanski republiki, Slovenija in Hrvaška, podpisali sporazum o gradnji jedrskih elektrarn na njunem ozemlju. Sporazum je predvideval gradnjo dveh nukleark: v Krškem in v Prevlaki pri Zagrebu.
3. Kako v Italiji rešujejo problem radioaktivnih odpadkov
Italija je v šestdesetih letih kot ena izmed razvitejših držav v Evropi zasnovala obširen jedrski program, ki je obsegal komercialne reaktorje za zagotovitev proizvodnje električne energije in tudi majhne reaktorje, namenjene raziskavam in šolanju bodočih operaterjev.
4. Iskanje končne rešitve na Madžarskem
Večina Madžarov je že zdavnaj sprejela obratovanje Jedrske elektrarne Paks kot dejstvo in povsem zaupa njeni varnosti. Nezaupanje do uporabe jedrske energije se trenutno kaže le v odprtih vprašanjih v zvezi s končnim odlaganjem radioaktivnih odpadkov.
5. Raziskava javnega mnenja '97
Oktobra je bila med ciljnimi javnostmi končana raziskava javnega mnenja o problematiki radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, ki jo je opravil PR inštitut družbe Pristop. Letošnja raziskava je že tretja zapored. To nam je omogočilo opraviti primerjalno razčlenitev dosedanjih raziskav, ki vam jih predstavljamo.
Vsebina 6. številke (oktober 1997):
1. Najbolj varna vožnja do cilja
V več kot 25 letih, od kar jedrska industrija prevaža zabojnike z radioaktivnimi snovmi in z izrabljenim jedrskim gorivom, so ti prepotovali 30 milijonov kilometrov, ne da bi se primerila nesreča, pri kateri bi prišlo do sprostitve radioaktivnega sevanja v okolje.
2. Embalaža radioaktivnih odpadkov
Testiranje embalaže, ki je v uporabi za skladiščenje ter prevoz radioaktivnih snovi in odpadkov, je pomemben del dokazovanja, da je ravnanje z radioaktivnimi snovmi varno in da je možnost vpliva na ljudi in življenjsko okolje zanemarljiva.
3. Okolju prijazen transport
V Sloveniji v povprečju vsak dan opravimo vsaj en prevoz radioaktivnih snovi. Prevoze opravljamo z različnimi vozili, ki so posebej urejena za prevoz posamezne vrste tovora. Vozilo za prevoz radioaktivnega tovora ima na zadnji in bočnih straneh vidne rumeno-bele opozorilne znake z napisom RADIOACTIVE.
4. Prizadevanja za dvig stroškov prevoza
Fotografije in televizijska poročila, ki so prihajala letos marca iz Gorlebna, so marsikoga pretresla. Na eni strani policisti, ki z vodnimi topovi, s solzivcem in z gumijevkami odganjajo demonstrante, z oklepniki in s helikopterji pa spremljajo konvoj z izrabljenim jedrskim gorivom. Na drugi strani s transparenti, z molotovkami, s palicami in z žagami založeni protestniki, ki razbijajo asfalt, žagajo železniške tire, podirajo drevesa in skušajo fizično uničiti zabojnike z izrabljenim jedrskim gorivom, ki med transportom ščitijo ljudi in okolje pred sevanjem. Svetovna javnost se je upravičeno spraševala, čemu vse to služi, saj slika ni mogla točno pokazati, kdo se bori proti komu in seveda - zakaj.
5. Mednarodna priporočila in slovenska zakonodaja o prevozu radioaktivnih snovi
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je specializirana agencija v okviru Združenih narodov. Delovati je začela leta 1957, nekaj let po tem, ko je ameriški predsednik Eisenhower v znamenitem govoru "atomska energija za mir" pred ameriškim senatom predlagal njeno ustanovitev. Agencija služi kot mednarodni center za znanstveno in tehnično sodelovanje na jedrskem področju ter za mednarodni nadzor nad uporabo jedrske energije za miroljubne namene. Njen sedež je na Dunaju.
6. Izdelava jedrskega goriva in transport v NE Krško
Gorivo prevažajo v kontejnerjih, ki vsebujejo šest zabojnikov z gorivom. Prevoz poteka po cesti, železnici, z ladjo in celo z letalom. NE Krško je doslej sprejela 17 pošiljk goriva. Transport zavaruje dobavitelj do vsote 100 milijonov USD. Westinghouse pošlje gorivo iz tovarne v Kolumbiji v zvezni državi Južna Karolina, nato potuje po cesti v Portsmouth in z ladjo do nemškega Bremerhavna, kjer ga pretovorijo na tovornjake ali vlak ter pošljejo prek Avstrije do NE Krško.
Vsebina 5. številke (marec 1997):
1. Raziskave in razvoj
Radioaktivni izotopi omogočajo nova spoznanja in razvoj novih tehnologij.
2. Praktičnost in uporabnost
Radioaktivne snovi v industriji (merilniki debeline pločevine, merilniki gostote in vlage, aparati za štetje in tehtanje ipd.).
3. Radioaktivni strelovodi
Včasih zelo priljubljeni, danes se jih odstranjuje z javnih površin.
4. Javljalniki požara
Ionizacijski javljalniki požara nas na požar opozorijo že ob začetku gorenja, saj se odzivajo na dim.
5. Zagotavljanje varnosti pri uporabi radioaktivnih snovi
Izvori ionizirajočih sevanj ob previdnem rokovanju niso nevarni za okolje in ljudi, trdijo naši sogovorniki.
6. Pravna ureditev varstva pred ionizirajočimi sevanji
Zbirka pravilnikov o uporabi virov ionizirajočega sevanja v industriji.
Vsebina 4. številke (december 1996):
1. Pionirji radioterapije
Kratka zgodovina uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu.
2. Kronologija
Pregled dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj uporabe radioaktivnih snovi v medicini.
3. Znanost in tehnologija za zdravje ljudi
Načini uporabe radioaktivnih snovi v medicini.
4. Učinkovitejše zdravljenje
Mnenja zdravnikov o pomenu uporabe radioaktivnih izotopov v zdravstvu.
5. Gospodarno in varno skladiščenje
Opis republiškega skladišča RAO v Podgorici.
6. O imenih elementov
Nekaj zanimivosti o radioaktivnih kemijskih elementih.
7. Kaj in kako Slovenci razmišljamo o radioaktivnih odpadkih
Povzetek raziskave javnega mnenja o problematiki odlagališča NSRAO in sanaciji zasilnega skladišča v Zavratcu.
Vsebina 3. številke (maj 1996):
1. Zakaj sanacija in kako?
Predstavitev sanacijskega programa skladišča RAO v Zavratcu.
2. Pravica do odškodnine
Intervju z državnim sekretarjem mag. Radovanom Tavzesom.
3. Informiranje javnosti
Prispevek o načinu informiranja javnosti ob sanaciji skladišča RAO v Zavratcu.
4. Sanacija skladišča bo zbrisala črno piko iz našega kraja
Odziv krajanov iz Zavratca na sanacijo skladišča v Zavratcu.
Vsebina 2. številke (februar 1996):
1. Kako poskrbeti za varno odlaganje
Prispevek o nizko in srednje radioaktivnih odpadkih od nastanka pa do odstanitve.
2. V iskanju rešitev
Pregled ravnanja z radioaktivnimi odpadki po evropskih državah (Francija, Velika Britanija, Nemčija, španija, švedska, Belgija in države bivše SZ).
3. Odlagališča NSRAO v Evropi
Zemljevid evropskih odlagališč.
4. Pet držav - pet pristopov k odlaganju
Razgovori s predstavniki ustanov petih evropskih držav, ki skrbijo za ravnanje z RAO.
Vsebina 1. številke (september 1995):
1. Javnost o radioaktivnih odpadkih
Rezultati javnomnenjske raziskave Stališča javnosti o problematiki odlagališč radioaktivnih odpadkov v Sloveniji.
2. Živeti z radioaktivnostjo
Prispevek o ravnanju in odlaganju radioaktivnih odpadkov.
3. Bistvo je v dialogu
Razmišljanje o pomenu komuniciranja z javnostjo.
4. Za trajno in varno odlaganje
Intervju z direktorico Agencije ARAO.
centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju (pdf)
Vsebina 16. številke (maj 2008):
Moč in nemoč javnomnenjskih anket (pdf)
Vsebina 15. številke (februar 2007):
Kje bo in kakšno bo naše odlagališče za NSRAO? (pdf)
Vsebina 14. številke (junij 2006):
Vse o sevanju, kar ne veste, pa bi želeli (pdf)
Vsebina 13. številke (december 2004):
Varnostne ocene odlagališča pri nas (pdf)
Vsebina 12. številke (december 2002):
O izboru lokacije za odlagališče NSRAO (pdf)
Vsebina 11. številke (december 2001):
Informacijski centri (pdf)
Vsebina 10. številke (december 2000):
Sanacije (pdf)
Ostale številke so na voljo le v tiskani obliki, naročite jih lahko na public.arao@gov.si E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript , tu pa so posamezne številke na kratko povzete.
Vsebina 9. številke (december 1999):
Odlagališča NSRAO
1. Poskrbimo za naslednje generacije
V svetu velja pravilo, da mora vsaka generacija sama poskrbeti za lastne radioaktivne odpadke in tega bremena ne sme prenašati na naslednje generacije. V Sloveniji so radioaktivni odpadki nespremenljivo dejstvo. Radioaktivne snovi in vire radioaktivnega sevanja uporabljamo v mnogih dejavnostih, pri tem pa nastajajo radioaktivni odpadki, te shranjujemo v Sloveniji v dveh skladiščih, ki pa sta le začasna rešitev. Trajne rešitve zaenkrat še nimamo, zato si prizadevamo za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov.
2. Odlagališča NSRAO po svetu
V večini držav z jedrskim programom odlagališča NSRAO že dolgo obratujejo. Trenutno v svetu obratuje ali je obratovalo več kot sto takšnih odlagališč, Slovenija pa je ena redkih držav z jedrskim programom, ki takšnega objekta še nima.
3. Do lokacije s kombiniranim postopkom
Izbor lokacije, kjer naj bi odlagali odpadke, se je izkazal kot ena najbolj kočljivih nalog v projektu gradnje odlagališča. Naloge se je mogoče lotiti na različne načine, a ko je spodletel poskus izbora s tehničnim postopkom, je postalo očitno, da je potreben nov pristop. Agencija ARAO se je odločila za kombinirani izbor lokacije odlagališča NSRAO, ki združuje tehnične raziskave in sodelovanje javnosti.
4. In odlagališče pri nas ?
Geološke razmere v Sloveniji dovoljujejo gradnjo površinskega in podzemnega odlagališča, zato je pri izbiranju lokacije smiselno upoštevati kot izvedljivi obe možnosti. Z ustreznimi tehnološkimi rešitvami med posameznimi vrstami odlagališč, kar zadeva zagotavljanje varnosti objekta, ni bistvenih razlik. Odločitev o izbiri odlagališča NSRAO je tako vezana predvsem na ekonomsko zahtevnost posega, lastnosti lokacije in družbeno sprejemljivost takšnega objekta. Površinsko odlagališče je ekonomsko manj zahteven projekt, a ima predvidoma večji sociološki vpliv na okolje, kjer stoji. Za podzemno odlaganje pa so potrebna večja finančna sredstva, vendar so taka odlagališča bolj družbeno sprejemljiva.
5. Ocenjevanje primernosti območij
Za izbor lokacije odlagališča NSRAO je treba na temelju strokovno pripravljenih smernic in mednarodnih priporočil ter z izbrano metodologijo podrobno ovrednotiti celotno območje Slovenije.
6. Sociologija izbora lokacije
S kombiniranim postopkom izbora lokacije je javnosti omogočeno sodelovanje pri odločanju v postopku izbora. Od soglasja okoliških prebivalcev je torej končno odvisno, ali bo na neki lokaciji, ki je po varnostnih merilih primerna za odlagališče, to dejansko zgrajeno. Za uspešnost izbora je tako nadvse pomembna dobra komunikacija med izvajalcem projekta in javnostjo. Ta pa je pri tako kočljivih projektih, kot je odlagališče, odvisna od mnogih dejavnikov.
7. Odškodnina lokalni skupnosti ?
Lokalne skupnosti, na območju katerih stojijo jedrski objekti, so upravičene do odškodnine oziroma nadomestila za posredne, socialno-ekonomske vplive, ki izhajajo iz umestitve takšnega objekta v njihov prostor. Z odškodnino širša družbena skupnost dokazuje, da namerava vzpostaviti z lokalno skupnostjo pošten odnos in da deluje tudi v njenem interesu.
Vsebina 8. številke (december 1998):
1. Razgradnja jedrskih objektov
Tako kot vse druge objekte je potrebno tudi jedrske objekte po izteku njihove življenjske dobe razgraditi, nemalokrat pa je njihovo delovanje potrebno zaustaviti in pričeti z razgradnjo že pred tem. Zaradi prisotnosti radioaktivnosti je to zahteven in dolgotrajen postopek, ki mora potekati v skladu z zakonodajo in mednarodnimi priporočili ter standardi.
2. Pregled svetovnih izkušenj
Dosedanje izkušnje, pridobljene pri razgradnji raziskovalnih in energijskih reaktorjev, kažejo, da obstajajo tehnike in metode varne razgradnje jedrskih objektov. Razumljivo je, da imajo največ izkušenj na tem področju države z največjimi jedrskimi programi.
3. Tehnike razgradnje
Neodvisno od uporabljenega modela razgradnje jedrske elektrarne je lahko pri tem procesu uporabljen cel spekter dekontaminacijskih postopkov in tehnik razstavljanja ter odstranjevanja posameznih kontaminiranih in nekontaminiranih sistemov in delov elektrarne.
4. Pilotska razgradnja reaktorja BR 3
Leta 1989 je Evropska komisija izbrala reaktor BR 3 v Belgiji za pilotski raziskovalni projekt razgradnje jedrskih naprav. Namen pilotskega projekta je bil dokazati, da je tovrstne reaktorje mogoče razgraditi varno in ekonomično.
5. Plan razgradnje Nuklearne elektrarne Krško
Zakon o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki ga je leta 1994 sprejel parlament, med drugim predpisuje tudi pripravo programa razgradnje NEK s prikazom možnih načinov njene izvedbe vključno z oceno potrebnih sredstev in terminskim planom.
Vsebina 7. številke (april 1998):
1. številni mali proizvajalci radioaktivnih odpadkov v Avstriji
Čeprav Avstrija nima obratujočih jedrskih elektrarn, tudi v tej državi vsakodnevno nastajajo nizko- in srednjeradioaktivni odpadki, ki jih proizvajajo industrija, medicina in raziskovalne ustanove. V Avstriji trenutno obratujejo štirje raziskovalni reaktorji: Astra, RIG-Graz, Sar-Graz in Triga II Vienna; vsi so začeli delovati v šestdesetih letih.
2. Tudi na Hrvaškem imajo radioaktivne odpadke
Oktobra 1970 sta najrazvitejši jugoslovanski republiki, Slovenija in Hrvaška, podpisali sporazum o gradnji jedrskih elektrarn na njunem ozemlju. Sporazum je predvideval gradnjo dveh nukleark: v Krškem in v Prevlaki pri Zagrebu.
3. Kako v Italiji rešujejo problem radioaktivnih odpadkov
Italija je v šestdesetih letih kot ena izmed razvitejših držav v Evropi zasnovala obširen jedrski program, ki je obsegal komercialne reaktorje za zagotovitev proizvodnje električne energije in tudi majhne reaktorje, namenjene raziskavam in šolanju bodočih operaterjev.
4. Iskanje končne rešitve na Madžarskem
Večina Madžarov je že zdavnaj sprejela obratovanje Jedrske elektrarne Paks kot dejstvo in povsem zaupa njeni varnosti. Nezaupanje do uporabe jedrske energije se trenutno kaže le v odprtih vprašanjih v zvezi s končnim odlaganjem radioaktivnih odpadkov.
5. Raziskava javnega mnenja '97
Oktobra je bila med ciljnimi javnostmi končana raziskava javnega mnenja o problematiki radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, ki jo je opravil PR inštitut družbe Pristop. Letošnja raziskava je že tretja zapored. To nam je omogočilo opraviti primerjalno razčlenitev dosedanjih raziskav, ki vam jih predstavljamo.
Vsebina 6. številke (oktober 1997):
1. Najbolj varna vožnja do cilja
V več kot 25 letih, od kar jedrska industrija prevaža zabojnike z radioaktivnimi snovmi in z izrabljenim jedrskim gorivom, so ti prepotovali 30 milijonov kilometrov, ne da bi se primerila nesreča, pri kateri bi prišlo do sprostitve radioaktivnega sevanja v okolje.
2. Embalaža radioaktivnih odpadkov
Testiranje embalaže, ki je v uporabi za skladiščenje ter prevoz radioaktivnih snovi in odpadkov, je pomemben del dokazovanja, da je ravnanje z radioaktivnimi snovmi varno in da je možnost vpliva na ljudi in življenjsko okolje zanemarljiva.
3. Okolju prijazen transport
V Sloveniji v povprečju vsak dan opravimo vsaj en prevoz radioaktivnih snovi. Prevoze opravljamo z različnimi vozili, ki so posebej urejena za prevoz posamezne vrste tovora. Vozilo za prevoz radioaktivnega tovora ima na zadnji in bočnih straneh vidne rumeno-bele opozorilne znake z napisom RADIOACTIVE.
4. Prizadevanja za dvig stroškov prevoza
Fotografije in televizijska poročila, ki so prihajala letos marca iz Gorlebna, so marsikoga pretresla. Na eni strani policisti, ki z vodnimi topovi, s solzivcem in z gumijevkami odganjajo demonstrante, z oklepniki in s helikopterji pa spremljajo konvoj z izrabljenim jedrskim gorivom. Na drugi strani s transparenti, z molotovkami, s palicami in z žagami založeni protestniki, ki razbijajo asfalt, žagajo železniške tire, podirajo drevesa in skušajo fizično uničiti zabojnike z izrabljenim jedrskim gorivom, ki med transportom ščitijo ljudi in okolje pred sevanjem. Svetovna javnost se je upravičeno spraševala, čemu vse to služi, saj slika ni mogla točno pokazati, kdo se bori proti komu in seveda - zakaj.
5. Mednarodna priporočila in slovenska zakonodaja o prevozu radioaktivnih snovi
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je specializirana agencija v okviru Združenih narodov. Delovati je začela leta 1957, nekaj let po tem, ko je ameriški predsednik Eisenhower v znamenitem govoru "atomska energija za mir" pred ameriškim senatom predlagal njeno ustanovitev. Agencija služi kot mednarodni center za znanstveno in tehnično sodelovanje na jedrskem področju ter za mednarodni nadzor nad uporabo jedrske energije za miroljubne namene. Njen sedež je na Dunaju.
6. Izdelava jedrskega goriva in transport v NE Krško
Gorivo prevažajo v kontejnerjih, ki vsebujejo šest zabojnikov z gorivom. Prevoz poteka po cesti, železnici, z ladjo in celo z letalom. NE Krško je doslej sprejela 17 pošiljk goriva. Transport zavaruje dobavitelj do vsote 100 milijonov USD. Westinghouse pošlje gorivo iz tovarne v Kolumbiji v zvezni državi Južna Karolina, nato potuje po cesti v Portsmouth in z ladjo do nemškega Bremerhavna, kjer ga pretovorijo na tovornjake ali vlak ter pošljejo prek Avstrije do NE Krško.
Vsebina 5. številke (marec 1997):
1. Raziskave in razvoj
Radioaktivni izotopi omogočajo nova spoznanja in razvoj novih tehnologij.
2. Praktičnost in uporabnost
Radioaktivne snovi v industriji (merilniki debeline pločevine, merilniki gostote in vlage, aparati za štetje in tehtanje ipd.).
3. Radioaktivni strelovodi
Včasih zelo priljubljeni, danes se jih odstranjuje z javnih površin.
4. Javljalniki požara
Ionizacijski javljalniki požara nas na požar opozorijo že ob začetku gorenja, saj se odzivajo na dim.
5. Zagotavljanje varnosti pri uporabi radioaktivnih snovi
Izvori ionizirajočih sevanj ob previdnem rokovanju niso nevarni za okolje in ljudi, trdijo naši sogovorniki.
6. Pravna ureditev varstva pred ionizirajočimi sevanji
Zbirka pravilnikov o uporabi virov ionizirajočega sevanja v industriji.
Vsebina 4. številke (december 1996):
1. Pionirji radioterapije
Kratka zgodovina uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu.
2. Kronologija
Pregled dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj uporabe radioaktivnih snovi v medicini.
3. Znanost in tehnologija za zdravje ljudi
Načini uporabe radioaktivnih snovi v medicini.
4. Učinkovitejše zdravljenje
Mnenja zdravnikov o pomenu uporabe radioaktivnih izotopov v zdravstvu.
5. Gospodarno in varno skladiščenje
Opis republiškega skladišča RAO v Podgorici.
6. O imenih elementov
Nekaj zanimivosti o radioaktivnih kemijskih elementih.
7. Kaj in kako Slovenci razmišljamo o radioaktivnih odpadkih
Povzetek raziskave javnega mnenja o problematiki odlagališča NSRAO in sanaciji zasilnega skladišča v Zavratcu.
Vsebina 3. številke (maj 1996):
1. Zakaj sanacija in kako?
Predstavitev sanacijskega programa skladišča RAO v Zavratcu.
2. Pravica do odškodnine
Intervju z državnim sekretarjem mag. Radovanom Tavzesom.
3. Informiranje javnosti
Prispevek o načinu informiranja javnosti ob sanaciji skladišča RAO v Zavratcu.
4. Sanacija skladišča bo zbrisala črno piko iz našega kraja
Odziv krajanov iz Zavratca na sanacijo skladišča v Zavratcu.
Vsebina 2. številke (februar 1996):
1. Kako poskrbeti za varno odlaganje
Prispevek o nizko in srednje radioaktivnih odpadkih od nastanka pa do odstanitve.
2. V iskanju rešitev
Pregled ravnanja z radioaktivnimi odpadki po evropskih državah (Francija, Velika Britanija, Nemčija, španija, švedska, Belgija in države bivše SZ).
3. Odlagališča NSRAO v Evropi
Zemljevid evropskih odlagališč.
4. Pet držav - pet pristopov k odlaganju
Razgovori s predstavniki ustanov petih evropskih držav, ki skrbijo za ravnanje z RAO.
Vsebina 1. številke (september 1995):
1. Javnost o radioaktivnih odpadkih
Rezultati javnomnenjske raziskave Stališča javnosti o problematiki odlagališč radioaktivnih odpadkov v Sloveniji.
2. Živeti z radioaktivnostjo
Prispevek o ravnanju in odlaganju radioaktivnih odpadkov.
3. Bistvo je v dialogu
Razmišljanje o pomenu komuniciranja z javnostjo.
4. Za trajno in varno odlaganje
Intervju z direktorico Agencije ARAO.
