STROKOVNA DELAVNICA O FINANCIRANJU RAZGRADNJE IN DEKONTAMINACIJE JEDRSKIH ELEKTRARN TER RAVNANJA Z RAO IN IJG

17. 06. 2011 v Dogodki

V okviru tehničnega sodelovanja med ARAO in Mednarodno agencijo za atomsko energijo je 15. in 16. junija 2011 v Ljubljani potekala delavnica z naslovom Svetovanje o finančnih shemah ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter dekontaminacije in razgradnje jedrskih elektrarn (Advice on financial schemes for D&D, RWM and SF at NPPs).

Na delavnici so sodelovali priznani strokovnjaki, g. Gábor Buday (prej zaposlen v PURAM, Madžarska) ga. Anna Cato (SSM, Švedska) in prof. Jaroslav Knapek (CVUT, Češka), ki so predstavili dosedanje izkušnje in bodoče rešitve načrtovanja, zbiranja in plemenitenja finančnih sredstev za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in IJG, postopki dekontaminacije in razgradnje v njihovih državah.

Delavnica je poudarila nekaj skupnih značilnosti, ki so prisotne med predstavljenimi državami:

Odgovornost za namensko zbiranje sredstev potrebnih za varno ravnanje z odpadki in razgradnjo jedrskih elektrarn imajo države in lastniki elektrarn, oziroma upravitelji jedrskih objektov,
Med državami sicer obstajajo različne metode in pristopi k izračunu potrebnih sredstev, vendar se sredstva zbirajo v posebnih skladih z letnimi vplačili, ki so preračunana na dejanske stroške v celotnem življenjskem obdobju jedrskega programa. Vedno se uporabljajo nominalni in diskontirani stroški.
Vse države stroške ravnanja z RAO in IJG in razgradnje elektrarn revidirajo vsaj po treh letih in v novih revizijah uporabljajo vedno bolj realne ocene trenutnega inventarja, pričakovanih volumnov odpadkov, novih pristopov k izvajanju razgradnje, vseh tehničnih elementov ravnanja z RAO in IJG ter makro ekonomske kazalce, ki čim bolj realno napovedujejo gibanje finančnih parametrov v dolgih časovnih obdobjih.
Izračuna se letno vplačilo v nacionalni sklad oz. prispevek na MWh proizvedene električne energije.

Na delavnici so bili predstavljeni tudi prispevki, ki jih v posameznih državah plačajo na MWh. Na madžarskem je ta prispevek približno 5,5 €/MWh ob delovanju 4 reaktorjev s skupno močjo na pragu elektrarne 1889 MW, na češkem 3,5 €/MWh ob delovanju 6 reaktorjev s skupno močjo na pragu elektrarne 3678 MW in na švedskem 1 €/MWh ob delovanju 10 reaktorjev s skupno močjo na pragu elektrarne 9298 MW. V Sloveniji znaša trenutno prispevek 3 €/MWh ob delovanju enega reaktorja NE Krško z močjo na pragu elektrarne 696 MW. Prispevek je predvsem odvisen od obsega jedrskega programa, saj večino stroškov predstavljajo t.i. fiksni stroški, od časovnega potega posameznih aktivnosti, saj bolj oddaljeni dogodki nižajo vplačila zaradi diskontiranja in od uporabljenih finančnih parametrov, predvsem stopnje inflacije in stopnje diskontiranja.