Operativni programi
Operativni programi
Cilji, opredeljeni v nacionalnem programu ravnanja z RAO in IJG, se uresničujejo s pomočjo operativnih programov, ki trajajo največ štiri leta. V dokumentu ARAO na osnovi svojih pristojnosti, določenih v 2. in 3. odstavku 98. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-UPB2, Ur. l. RS št. 102/2004) predlaga podrobnejše operativne programe za obdobje 2005-2008 in splošne operativne programe za obdobje 2009-2014. Osnova za vse operativne programe je ZVISJV-UPB2, in na osnovi katerega je bil pripravljen tudi terminski načrt izgradnje odlagališča NSRAO, ki je osrednja naloga v izvajanju nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG ter Program razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG. Dodatno vsebinsko predloge ravnanja z NSRAO in IJG določajo načrti odgovornih organizacij, ki so pristojne za izvedbo ukrepov.
Predlagani operativni programi
Programi obsegajo vse relevantne vidike ravnanja z RAO in IJG:
Potrebni ukrepi za izvedbo programov
Učinkovito uresničevanje ciljev Nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG zahteva ustrezno organiziranost nosilcev ravnanja in ustrezno podporo državnih inštitucij, ki to področje vidijo kot pomembno v zagotavljanju varnosti ravnanja z viri sevanja in varovanja okolja. Predstavnike splošne in zainteresirane javnosti je potrebno vključevati kot enakopravne partnerje v vseh postopkih odločanja, kar zagotavlja pridobivanje širšega družbenega konsenza o načrtovanih ukrepih. Za primerno in kompetetno soodločanje je potrebno zagotoviti dovolj informacij, zato so izobraževalne in komunikacijske dejavnosti neobhodne. Za ustrezno tehnološko raven ravnanja z RAO in IJG so potrebni dobro usposobljeni strokovnjaki, ki imajo možnost sprotnega sledenja razvijajočega se področja in mednarodnega sodelovanja. Doseganje zastavljenih ciljev nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG je mogoče s sistematičnim in kontinuiranim delom, kar odraža terminski načrt aktivnosti, predlagan v strokovnih podlagah Nacionalnega programa.
Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG podaja najpomembnejše naloge, ki jih mora država izpolniti na področju ravnanja s tovrstnimi odpadki, ki nastajajo pri uporabi radioaktivnih snovi pri pridobivanju električne energije, v medicini, industriji ali raziskovalni dejavnosti. Za izvajanje nalog na področju ravnanja z RAO je pooblaščena agencija ARAO. Vsi radioaktivni odpadki, ki v Sloveniji nastajajo tako pri proizvodnji energije kot pri malih proizvajalcih, se za zdaj začasno skladiščijo v ustreznih skladiščih. Trajna rešitev za odlaganje RAO in IJG še ni dorečena, je pa z zakonom določen rok za izgradnjo odlagališča NSRAO: lokacija mora biti potrjena do leta 2008, skrajni rok za začetek obratovanja odlagališča pa je 2013. V teku je sanacija jalovišč Rudnika Žirovski vrh, ki bo predvidoma končana do leta 2009. Noben jedrski objekt v Sloveniji ni v razgradnji in do leta 2014 se razgradnja tudi ne predvideva. Problematika odpadkov s povečano naravno radioaktivnostjo se rešuje od primera do primera, je vsebovana v zakonodaji in praksa ustreza zahtevam.
Osrednja naloga za zagotovitev ustreznega ravnanja z radioaktivnimi odpadki je izgradnja odlagališča NSRAO. Pri tem sta najpomembnejša dejavnika zagotavljanje varstva pred sevanji za ljudi in zagotavljanje okoljske sprejemljivosti objekta, zaradi česar je ravnanja z RAO in IJG smotrno obravnavati v širšem kontekstu varovanja okolja. Zaradi splošno razširjenih predsodkov, nizke osveščenosti in nizke stopnje zaupanja ljudi v državne ukrepe je v okviru umeščanja odlagališča NSRAO v prostor potrebno posebno pozornost posvetiti povečanju zaupanja javnosti v program.
Cilji, opredeljeni v nacionalnem programu ravnanja z RAO in IJG, se uresničujejo s pomočjo operativnih programov, ki trajajo največ štiri leta. V dokumentu ARAO na osnovi svojih pristojnosti, določenih v 2. in 3. odstavku 98. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-UPB2, Ur. l. RS št. 102/2004) predlaga podrobnejše operativne programe za obdobje 2005-2008 in splošne operativne programe za obdobje 2009-2014. Osnova za vse operativne programe je ZVISJV-UPB2, in na osnovi katerega je bil pripravljen tudi terminski načrt izgradnje odlagališča NSRAO, ki je osrednja naloga v izvajanju nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG ter Program razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG. Dodatno vsebinsko predloge ravnanja z NSRAO in IJG določajo načrti odgovornih organizacij, ki so pristojne za izvedbo ukrepov.
Predlagani operativni programi
Programi obsegajo vse relevantne vidike ravnanja z RAO in IJG:
- Zakonodaja: dopolnitev manjkajočih podzakonskih aktov in uskladiti zahteve pravnih aktov različnih področij, uskladitev z zakonodajo Evropske skupnosti, nosilca sta Uprava RS za jedrsko varnost, Uprava RS za varstvo pred sevanji, MNZ in MOP
- Javna služba ravnanja z RAO malih proizvajalcev: zagotovitev pogojev za lastni transport, karakterizacija odpadkov v CS RAO v Brinju, pilotna obdelava in priprava odpadkov posodobitev vroče celice nosilec je Agencija za radioaktivne odpadke in IJS,
- NSRAO v NEK: maksimalno zmanjšanje volumna nastajajočih NSRAO – superkompaktiranje, sežig, prepakiranje in posodobitev opreme, nosilec je Nuklearna elektrarna Krško,
- Izgradnja odlagališča NSRAO: pridobitev lokacije v kombiniranem postopku in umeščanje objekta v prostor, priprava potrebne dokumentacije za začetek izgradnje, izdelava kriterijev sprejemljivosti za odlagališče, nosilec je Agencija za radioaktivne odpadke,
- Zaprtje Rudnika Žirovski Vrh: sanacija jame, ureditev odlagališč - jalovišč Jazbec in Boršt, nosilec je javno podjetje za zapiranje rudnika urana Rudnik Žirovski vrh, prenos upravljanja na ARAO, ki izvaja dolgoročen monitoring in vzdrževanje odlagališč.
- Ravnanje z IJG: odločitev o nadaljnjem obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA, v primeru zaustavitve izvoz goriva v ZDA, nosilec je IJS; mokro skladiščenje IJG iz NEK, kjer je nosilec NEK.
- Razgradnja jedrskih objektov: razgradnja NEK predvidoma najprej 2023 po Programu razgradnje NEK in ravnanja z RAO in IJG , priprava revizije tega programa z nosilcema ARAO v RS in APO v RH, ter priprava programa razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA, kjer je nosilec IJS.
Potrebni ukrepi za izvedbo programov
Učinkovito uresničevanje ciljev Nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG zahteva ustrezno organiziranost nosilcev ravnanja in ustrezno podporo državnih inštitucij, ki to področje vidijo kot pomembno v zagotavljanju varnosti ravnanja z viri sevanja in varovanja okolja. Predstavnike splošne in zainteresirane javnosti je potrebno vključevati kot enakopravne partnerje v vseh postopkih odločanja, kar zagotavlja pridobivanje širšega družbenega konsenza o načrtovanih ukrepih. Za primerno in kompetetno soodločanje je potrebno zagotoviti dovolj informacij, zato so izobraževalne in komunikacijske dejavnosti neobhodne. Za ustrezno tehnološko raven ravnanja z RAO in IJG so potrebni dobro usposobljeni strokovnjaki, ki imajo možnost sprotnega sledenja razvijajočega se področja in mednarodnega sodelovanja. Doseganje zastavljenih ciljev nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG je mogoče s sistematičnim in kontinuiranim delom, kar odraža terminski načrt aktivnosti, predlagan v strokovnih podlagah Nacionalnega programa.
Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG podaja najpomembnejše naloge, ki jih mora država izpolniti na področju ravnanja s tovrstnimi odpadki, ki nastajajo pri uporabi radioaktivnih snovi pri pridobivanju električne energije, v medicini, industriji ali raziskovalni dejavnosti. Za izvajanje nalog na področju ravnanja z RAO je pooblaščena agencija ARAO. Vsi radioaktivni odpadki, ki v Sloveniji nastajajo tako pri proizvodnji energije kot pri malih proizvajalcih, se za zdaj začasno skladiščijo v ustreznih skladiščih. Trajna rešitev za odlaganje RAO in IJG še ni dorečena, je pa z zakonom določen rok za izgradnjo odlagališča NSRAO: lokacija mora biti potrjena do leta 2008, skrajni rok za začetek obratovanja odlagališča pa je 2013. V teku je sanacija jalovišč Rudnika Žirovski vrh, ki bo predvidoma končana do leta 2009. Noben jedrski objekt v Sloveniji ni v razgradnji in do leta 2014 se razgradnja tudi ne predvideva. Problematika odpadkov s povečano naravno radioaktivnostjo se rešuje od primera do primera, je vsebovana v zakonodaji in praksa ustreza zahtevam.
Osrednja naloga za zagotovitev ustreznega ravnanja z radioaktivnimi odpadki je izgradnja odlagališča NSRAO. Pri tem sta najpomembnejša dejavnika zagotavljanje varstva pred sevanji za ljudi in zagotavljanje okoljske sprejemljivosti objekta, zaradi česar je ravnanja z RAO in IJG smotrno obravnavati v širšem kontekstu varovanja okolja. Zaradi splošno razširjenih predsodkov, nizke osveščenosti in nizke stopnje zaupanja ljudi v državne ukrepe je v okviru umeščanja odlagališča NSRAO v prostor potrebno posebno pozornost posvetiti povečanju zaupanja javnosti v program.
