Resolucije
Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z RAO in IJG za obdobje 2006-2015
Slovenija kot proizvajalka radioaktivnih odpadkov ima izdelano politiko v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki ter izrabljenim jedrskim gorivom, saj je učinkovito reševanje te problematike mogoče le z dolgoročno načrtovanim delom. Na podlagi predhodnega in sedanjega stanja, izkušenj in prihodnjih načrtov smo opredelili cilje dolgoročnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom ter načine za dosego teh ciljev, ki morajo izražati širši strokovni, upravni, politični in javni konsenz.
Skladno z 98. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04 – ZVISJV-UPB2 ) je bila izdelana Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006 - 2015 (v nadaljevanju besedila: nacionalni program ravnanja z RAO in IJG), ki jo je potrdil državni zbor leta 2006. Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG je samostojen podprogram Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja(Ur.l. RS, št. 2/2006) , ki ga je vlada predložila v obravnavo državnemu zboru v letu 2005. Pripravo strokovnih podlag za izdelavo nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG je vodila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).
V očeh splošne in tudi strokovne javnosti je ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG) predvsem z družbenega stališča zahtevno in zelo občutljivo področje, medtem ko so mnoge tehnološke rešitve za varno odlaganje že znane, za izrabljeno jedrsko gorivo pa še poteka intenziven razvoj. Najpomembnejša dejavnika ustreznega ravnanja sta zagotavljanje varstva pred sevanji za ljudi in zagotavljanje okoljske sprejemljivosti. Zaradi sevanja, ki ga oddajajo, so RAO in IJG potencialno nevarni za zdravje ljudi in za okolje. Ravnanja z RAO in IJG je torej smotrno obravnavati v širšem kontekstu varovanja okolja. V primerjavi z drugimi nevarnimi snovmi pa imajo ti odpadki dovolj specifičnih lastnosti, tako da ravnanje z radioaktivnimi odpadki ni določeno z zakonodajo, ki ureja ravnanje z drugimi nevarnimi odpadki, temveč ga ureja posebna zakonodaja. Podobno je ravnanje z RAO in IJG urejeno tudi v drugih državah EU.
Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG za obdobje 2006 – 2015 opredeljuje potrebne naloge, ki zagotavljajo trajno in varno rešitev problematike ravnanja z RAO in IJG ne glede na to, ali bo Slovenija po izteku življenjske dobe NEK še ostala jedrska država ali ne. Gradnjo odlagališča NSRAO je treba obravnavati kot ključni okoljski projekt programa, saj pravočasno pridobljena lokacija in gradnja odlagališča zagotavljata učinkovito varovanje naravnega okolja pred nekontroliranimi emisijami radioaktivnih snovi. Za izvajanje dejavnosti, vezanih na dolgoročno ravnanje z RAO in IJG, je odgovorna gospodarska javna služba, ki jo izvaja ARAO. Sredstva za ravnanje z RAO in IJG so zagotovljena predvsem iz proračuna Republike Slovenije, Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje RAO iz NEK, plačila proizvajalcev radioaktivnih odpadkov po ceniku javne službe in lastnih virov NEK.
Cilji nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG so:
Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG predstavlja celovit program ravnanja z NSRAO in IJG, zato zajema ravnanje s kratkoživimi, dolgoživimi in zelo kratkoživimi radioaktivnimi odpadki ter odpadki, ki se običajno ne obravnavajo kot radioaktivni, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide vseh slovenskih proizvajalcev odpadkov (NEK, mali proizvajalci). Predstavljeni so različni vidiki ravnanja z RAO in IJG v vseh jedrskih objektih v Sloveniji, torej v NEK, Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju, raziskovalnemu reaktorju TRIGA, v shrambah pri povzročiteljih ter v Rudniku urana Žirovski Vrh, ki je v postopku zapiranja. Predlogi ravnanja obravnavajo današnje stanje (količine odpadkov, sedanje ravnanje z RAO in IJG), načrtovane postopke, ravnanje in ocene nastajanja odpadkov do leta 2014 ob upoštevanju, da bo NEK obratovala do 2023, načine reševanja ravnanja z odpadki, finančne ocene za doseganje zastavljenih ciljev s terminskimi načrti ter zakonske podlage. V resoluciji je predstavljeno skupaj osem operativnih programov, ki zajemajo cilje, potrebne ukrepe za dosego ciljev, nosilce in finance, vključno s predvidenimi viri. Prav tako se prične s pripravo novega programa ravnanja z RAO in IJG v letu 2014.
Slika 1: Terminski načrt porabe sredstev ravnanja z RAO in IJG glede na vir sredstev, Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006 - 2015
Slovenija kot proizvajalka radioaktivnih odpadkov ima izdelano politiko v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki ter izrabljenim jedrskim gorivom, saj je učinkovito reševanje te problematike mogoče le z dolgoročno načrtovanim delom. Na podlagi predhodnega in sedanjega stanja, izkušenj in prihodnjih načrtov smo opredelili cilje dolgoročnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom ter načine za dosego teh ciljev, ki morajo izražati širši strokovni, upravni, politični in javni konsenz.
Skladno z 98. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 102/04 – ZVISJV-UPB2 ) je bila izdelana Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006 - 2015 (v nadaljevanju besedila: nacionalni program ravnanja z RAO in IJG), ki jo je potrdil državni zbor leta 2006. Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG je samostojen podprogram Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja(Ur.l. RS, št. 2/2006) , ki ga je vlada predložila v obravnavo državnemu zboru v letu 2005. Pripravo strokovnih podlag za izdelavo nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG je vodila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).
V očeh splošne in tudi strokovne javnosti je ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG) predvsem z družbenega stališča zahtevno in zelo občutljivo področje, medtem ko so mnoge tehnološke rešitve za varno odlaganje že znane, za izrabljeno jedrsko gorivo pa še poteka intenziven razvoj. Najpomembnejša dejavnika ustreznega ravnanja sta zagotavljanje varstva pred sevanji za ljudi in zagotavljanje okoljske sprejemljivosti. Zaradi sevanja, ki ga oddajajo, so RAO in IJG potencialno nevarni za zdravje ljudi in za okolje. Ravnanja z RAO in IJG je torej smotrno obravnavati v širšem kontekstu varovanja okolja. V primerjavi z drugimi nevarnimi snovmi pa imajo ti odpadki dovolj specifičnih lastnosti, tako da ravnanje z radioaktivnimi odpadki ni določeno z zakonodajo, ki ureja ravnanje z drugimi nevarnimi odpadki, temveč ga ureja posebna zakonodaja. Podobno je ravnanje z RAO in IJG urejeno tudi v drugih državah EU.
Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG za obdobje 2006 – 2015 opredeljuje potrebne naloge, ki zagotavljajo trajno in varno rešitev problematike ravnanja z RAO in IJG ne glede na to, ali bo Slovenija po izteku življenjske dobe NEK še ostala jedrska država ali ne. Gradnjo odlagališča NSRAO je treba obravnavati kot ključni okoljski projekt programa, saj pravočasno pridobljena lokacija in gradnja odlagališča zagotavljata učinkovito varovanje naravnega okolja pred nekontroliranimi emisijami radioaktivnih snovi. Za izvajanje dejavnosti, vezanih na dolgoročno ravnanje z RAO in IJG, je odgovorna gospodarska javna služba, ki jo izvaja ARAO. Sredstva za ravnanje z RAO in IJG so zagotovljena predvsem iz proračuna Republike Slovenije, Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje RAO iz NEK, plačila proizvajalcev radioaktivnih odpadkov po ceniku javne službe in lastnih virov NEK.
Cilji nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG so:
- zagotoviti varno ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom v vseh fazah njihovega obstoja,
- zagotoviti trajne rešitve in
- vse postopke izpeljati pregledno in demokratično.
Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG predstavlja celovit program ravnanja z NSRAO in IJG, zato zajema ravnanje s kratkoživimi, dolgoživimi in zelo kratkoživimi radioaktivnimi odpadki ter odpadki, ki se običajno ne obravnavajo kot radioaktivni, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide vseh slovenskih proizvajalcev odpadkov (NEK, mali proizvajalci). Predstavljeni so različni vidiki ravnanja z RAO in IJG v vseh jedrskih objektih v Sloveniji, torej v NEK, Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju, raziskovalnemu reaktorju TRIGA, v shrambah pri povzročiteljih ter v Rudniku urana Žirovski Vrh, ki je v postopku zapiranja. Predlogi ravnanja obravnavajo današnje stanje (količine odpadkov, sedanje ravnanje z RAO in IJG), načrtovane postopke, ravnanje in ocene nastajanja odpadkov do leta 2014 ob upoštevanju, da bo NEK obratovala do 2023, načine reševanja ravnanja z odpadki, finančne ocene za doseganje zastavljenih ciljev s terminskimi načrti ter zakonske podlage. V resoluciji je predstavljeno skupaj osem operativnih programov, ki zajemajo cilje, potrebne ukrepe za dosego ciljev, nosilce in finance, vključno s predvidenimi viri. Prav tako se prične s pripravo novega programa ravnanja z RAO in IJG v letu 2014.
Slika 1: Terminski načrt porabe sredstev ravnanja z RAO in IJG glede na vir sredstev, Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006 - 2015
