Priprava in obdelava odpadkov
Glavni namen predelave odpadkov je spreminjanje fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti le-teh, zmanjševanje prostornine in/ali toksičnosti in priprava za varnejše skladiščenje in končno odlaganje odpadkov. To pomeni, da predelava vključuje predhodno obdelavo, obdelavo in pripravo odpadkov.
Izbira načina predelave odpadkov je odvisna od sestave, količine in oblike le-teh. Splošni postopki predobdelave so ločevanje in dekontaminacija odpadkov. Obdelave odpadkov, ki so danes v uporabi, so predvsem procesi zmanjševanja prostornine, kot je sežig, stiskanje in rezanje, medtem ko so pri pripravi odpadkov v uporabi procesi utrjevanja, kot so kalciniranje in vitrifikacija ter vključevanje v cementno matriko.
Za skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov se uporabljajo tehnologije, katerih glavni namen je:
- očiti odpadke glede na skupine in vrste odpadkov (trdne odpadke, zaprte vire, gorljive, negorljive, stisljive, nestisljive, kratkožive, dolgožive, ipd.),
- zmanjšati prostornino,
- utrditi tekoče odpadke,
- preprečiti uhajanje radionuklidov v okolje.
Da bi dosegli zmanjšanje prostornine odpadkov, smo izvedli več akcij, v katerih smo nekatere skupine odpadkov, predvsem zaprte vire, iz originalnih zaščitnih vsebnikov prepakirali v skupni vsebnik, pripravljen posebej za ta namen. S tako obdelavo in pripravo zaprtih virov smo poleg zmanjšanja prostornine in varnejšega pakiranja odpadkov izboljšali tudi radiološko varnost in delovne razmere v skladišču.
Od leta 2004 do 2008 smo v več akcijah izvedli karakterizacijo odpadkov v skladišču ob hkratnem prepakiranju nekaterih skupin odpadkov. Sredstva za ta zahtevna in precej draga dela je v večjem delu prispevala Evropska komisija v okviru programov Phare« in Transition facility«. Izvajalci so bili izbrani na mednarodnih razpisih.
