Niz predstavitev projekta odlagališča NSRAO za javnost
Potem, ko je Vlada RS 30. decembra 2009 potrdila lokacijo Vrbina v občini Krško kot lokacijo za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, namerava ARAO februarja in marca splošno, strokovno in politično javnost seznaniti s tehničnim vidikom projekta odlagališča NSRAO. Predstavitev v Kulturnem domu Krško 15. februarja 2010 je bila namenjena večjim podjetjem z območja Krškega in Brežic. Poslušalcev je bilo več kot 30.
Predstavljeni so bili: idejni projekt odlagališča (Boštjan Duhovnik, IBE), terenske raziskave (Matej Rupret in Sandi Viršek, ARAO) ter varnost odlagališča (Sandi Viršek, ARAO).
Idejni projekt
Širše območje odlagališča bo obsegalo uvoz in javno zgradbo informacijskega centra odlagališča, ožje območje pa odlagalni del z modularnimi odlagalnimi enotami ter druge objekte, ki so potrebni za sprejem, obdelavo in začasno skladiščenje odpadkov ter zagotavljanje fizične varnosti odlagališča.
Umestitev silosov je predvidena na skrajnem JZ robu odlagališča. Zasnovani so kot cilindrična armiranobetonska konstrukcija debeline 100 cm ter obdani z ustreznimi hidroizolacijskimi oblogami. Statični in dinamični izračuni podzemnih silosov obravnavajo tako geološke, hidrogeološke kot seizmične obremenitve.
Vsi odpadki bodo pred odlaganjem vstavljeni v odlagalne zabojnike, s čimer bo omejen sevalni vpliv v času predelave in transporta na odlagališče, povečana bo izolativnost in zagotovljena zadostna trdnost odloženih odpadkov ter s tem stabilnost odlagalnih enot.
Odlagalni zabojniki bodo odloženi v odlagalna silosa, od katerih ima vsak koristno prostornino približnih dimenzij 27 x 34 m in dno na predvideni globini 55 m. Nad površinami za manipulacijo posameznega silosa se za čas obratovanja postavi montažna nadstrešnica.
Odlagališče bo grajeno postopno-etapno. V prvi etapi bodo zgrajeni neodlagalni objekti, prvi silos in revizijski jašek; urejeno bo priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo, platoji in pripadajoče odprte površine ter izvedena preostala zemeljska dela. V drugi etapi bo zgrajen še drugi silos.
Terenske raziskave
Od leta 2005 do 2009 so bile na širšem območju lokacije Vrbina v občini Krško izvedene terenske raziskave, ki so dale potrebne podatke za projektiranje in izvedbo varnostnih analiz. Te raziskave so pokazale, da je lokacija primerna za izgradnjo odlagališča NSRAO, tudi za varianto s silosi. Podzemni objekti odlagališča bodo umeščeni v miocenske peščene melje. To so plasti, ki imajo nizke prepustnosti in zelo počasen tok vode.
V naslednji fazi terenskih raziskav bo potrebno odgovoriti na vprašanja o gibanju vode v miocenskih meljih, kar se že izvaja v sklopu kontinuiranega monitoringa. S tem namenom bodo izvrtane dodatne vrtine. Pred izgradnjo odlagalnih silosov bo potrebna še kakšna dodatna vrtina za preveritev geomehanskih, geokemičnih in hidrogeoloških parametrov sedimentov, v katere bodo postavljeni podzemni objekti.
Varnost odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO)
Pri umeščanju odlagališča NSRAO je ena ključnih zadev njegova varnost. Odlagališče, ki se ga zgradi, mora biti varno. Zaradi tega je bil razvit t.i. sistem uporabe več pregrad, kar pomeni, da tudi, če bi katera od pregrad odpovedala, njeno vlogo pri zagotavljanju varnosti odlagališča prevzamejo ostale pregrade.
Za dokazovanje varnosti je bila v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo razvita posebna metodologija, na podlagi katere se pripravijo varnostne analize in preračuni. S preračuni in analizami računamo vpliv odlagališča na prebivalce, ki živijo v okolici odlagališča. Vpliv mora biti manjši od predpisanega. Ta je v primeru Slovenije skladen z mednarodnimi priporočili in znaša 0,3 mSv na prebivalca kritične skupine na leto.
Posebna varnostna analiza za odlagališče NSRAO v Sloveniji je pokazala, da so vplivi odlagališča daleč pod določeno mejno vrednostjo, kar pomeni, da ima odlagališče glede na naravno ozadje sevanja zanemarljiv vpliv na človeka.
Predstavljeni so bili: idejni projekt odlagališča (Boštjan Duhovnik, IBE), terenske raziskave (Matej Rupret in Sandi Viršek, ARAO) ter varnost odlagališča (Sandi Viršek, ARAO).
Idejni projekt
Širše območje odlagališča bo obsegalo uvoz in javno zgradbo informacijskega centra odlagališča, ožje območje pa odlagalni del z modularnimi odlagalnimi enotami ter druge objekte, ki so potrebni za sprejem, obdelavo in začasno skladiščenje odpadkov ter zagotavljanje fizične varnosti odlagališča.
Umestitev silosov je predvidena na skrajnem JZ robu odlagališča. Zasnovani so kot cilindrična armiranobetonska konstrukcija debeline 100 cm ter obdani z ustreznimi hidroizolacijskimi oblogami. Statični in dinamični izračuni podzemnih silosov obravnavajo tako geološke, hidrogeološke kot seizmične obremenitve.
Vsi odpadki bodo pred odlaganjem vstavljeni v odlagalne zabojnike, s čimer bo omejen sevalni vpliv v času predelave in transporta na odlagališče, povečana bo izolativnost in zagotovljena zadostna trdnost odloženih odpadkov ter s tem stabilnost odlagalnih enot.
Odlagalni zabojniki bodo odloženi v odlagalna silosa, od katerih ima vsak koristno prostornino približnih dimenzij 27 x 34 m in dno na predvideni globini 55 m. Nad površinami za manipulacijo posameznega silosa se za čas obratovanja postavi montažna nadstrešnica.
Odlagališče bo grajeno postopno-etapno. V prvi etapi bodo zgrajeni neodlagalni objekti, prvi silos in revizijski jašek; urejeno bo priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo, platoji in pripadajoče odprte površine ter izvedena preostala zemeljska dela. V drugi etapi bo zgrajen še drugi silos.
Terenske raziskave
Od leta 2005 do 2009 so bile na širšem območju lokacije Vrbina v občini Krško izvedene terenske raziskave, ki so dale potrebne podatke za projektiranje in izvedbo varnostnih analiz. Te raziskave so pokazale, da je lokacija primerna za izgradnjo odlagališča NSRAO, tudi za varianto s silosi. Podzemni objekti odlagališča bodo umeščeni v miocenske peščene melje. To so plasti, ki imajo nizke prepustnosti in zelo počasen tok vode.
V naslednji fazi terenskih raziskav bo potrebno odgovoriti na vprašanja o gibanju vode v miocenskih meljih, kar se že izvaja v sklopu kontinuiranega monitoringa. S tem namenom bodo izvrtane dodatne vrtine. Pred izgradnjo odlagalnih silosov bo potrebna še kakšna dodatna vrtina za preveritev geomehanskih, geokemičnih in hidrogeoloških parametrov sedimentov, v katere bodo postavljeni podzemni objekti.
Varnost odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO)
Pri umeščanju odlagališča NSRAO je ena ključnih zadev njegova varnost. Odlagališče, ki se ga zgradi, mora biti varno. Zaradi tega je bil razvit t.i. sistem uporabe več pregrad, kar pomeni, da tudi, če bi katera od pregrad odpovedala, njeno vlogo pri zagotavljanju varnosti odlagališča prevzamejo ostale pregrade.
Za dokazovanje varnosti je bila v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo razvita posebna metodologija, na podlagi katere se pripravijo varnostne analize in preračuni. S preračuni in analizami računamo vpliv odlagališča na prebivalce, ki živijo v okolici odlagališča. Vpliv mora biti manjši od predpisanega. Ta je v primeru Slovenije skladen z mednarodnimi priporočili in znaša 0,3 mSv na prebivalca kritične skupine na leto.
Posebna varnostna analiza za odlagališče NSRAO v Sloveniji je pokazala, da so vplivi odlagališča daleč pod določeno mejno vrednostjo, kar pomeni, da ima odlagališče glede na naravno ozadje sevanja zanemarljiv vpliv na človeka.
Nazaj
