NA SREDNJEEVROPSKEM SEMINARJU O RAVNANJU Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI O NOVI EVROPSKI DIREKTIVI

Včeraj, 22. septembra 2011, je bil zaključen dvodnevni letni Srednjeevropski seminar o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki ga je letos v Ljubljani organizirala Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Glavni namen srečanja je izmenjava informacij o novostih in napredku na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki v regiji ter izmenjava izkušenj o konkretnih rešitvah na tem področju. Sodelovali so predstavniki Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške, Italije ter Slovenije, in sicer predstavniki državnih agencij, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter inženiring organizacij, ki delujejo na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

Češka in Slovaška že imata odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, prav tako Madžarska, ki bo prve odpadke v podzemne rove predvidoma odložila leta 2012. Madžarska in Češka tudi že izvajata raziskave za geološko odlaganje izrabljenega jedrskega goriva. Italija, ki sicer nima delujočih jedrskih elektrarn, vseeno pa radioaktivni odpadki nastajajo v drugih dejavnostih, načrtuje začetek postopka za izbor lokacije bodočega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke in jo zelo zanimajo tudi slovenske izkušnje v tem zahtevnem postopku. Avstrija se je odločila za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov do leta 2040, potem pa se bodo opredelili glede rešitve za trajno odlaganje. Slovenija ima potrjeno lokacijo za odlagališče NSRAO, vendar projekt od leta 2010 napreduje zelo počasi.

Drugi dan seminarja je bila v sekciji, ki jo je povezoval direktor ARAO Vladislav Krošelj, obravnavana Direktiva Sveta o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Direktivo je sprejela Evropska komisija in je stopila v veljavo avgusta letos. Uvodno predstavitev je podala dr. Romana Jordan Cizelj, ki je bila v Evropskem parlamentu zadolžena za poročilo o direktivi. Med drugim je izpostavila, da si želi, »da bi s to direktivo dosegli svoj cilj, to pa je, da bi v državah članicah uspešno dosegali roke, ki smo si jih zastavili za graditev končnih odlagališč radioaktivnih odpadkov. To se je namreč že pokazalo za problematično, saj doseganje načrta marsikje že kasni«.

Udeleženci seminarja so menili, da je dodana vrednost direktive predvsem v tem, da predstavlja pritisk na politike. Kajti glavna slabost dobro napisanih strategij ravnanja z RAO, ki jih že imajo vse države udeleženke seminarja, je ravno v tem, da se jih ne izvaja dosledno, pač pa politiki ključne rešitve zelo radi prelagajo na čas po njihovem mandatu.

Po izjavah udeležencev seminarja sodeč v vseh državah z zanimanjem proučujejo ideje o izgradnji skupnih (večnacionalnih) odlagališč predvsem visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva oz. o izvozu radioaktivnih odpadkov izven EU, ki jih odpira direktiva, vendar pa je bilo ugotovljeno, da te zamisli v naslednjih par desetletjih niso uresničljive.

Dr. Romana Jordan Cizelj je ob zaključku izrazila veselje, da so imeli možnost izmenjati stališča tisti, ki se jih direktiva neposredno dotika. »V izmenjavi stališč smo identificirali pozitivne stvari, dodano vrednost, ki jo bo direktiva prinesla, in tudi nekaj pomanjkljivosti. Naslednji korak je, da države članice pripravijo nacionalne programe v skladu s to direktivo. Zelo pomembna je tudi zahteva, da moramo ustrezno spremljati, ali države izvajajo vse to, kar je v direktivi napisano. Po tem bo tudi čas, da ovrednotimo te zakonodajne zahteve in direktivo tudi izboljšamo, če bo potrebno. Strinjali smo se pa tudi, da je dobro, da bo nadzor potekal izven držav članic, saj je politični pritisk potreben, da se bodo projekti po državah članicah res izvajali po predvidenih programih in v predvidenih rokih.«