V FUKUŠIMI NIHČE NI UMRL ZARADI SEVANJA
Od 11. marca dalje, ko je Japonsko prizadel močan potres, nas mediji zasipajo z informacijami o dogajanju v prizadetih jedrskih elektrarnah, še zlasti v Fukušimi. Kljub poplavi informacij je bila okrogla miza, ki sta jo 8. novembra v Dolu pri Ljubljani organizirala Lokalno partnerstvo Dol in ARAO, zelo zanimiva. To je potrdila živahna razprava nekaj več kot 20 udeležencev.
Uvodoma je dr. Igor Jenčič iz Instituta Jožef Stefan opisal tehnični potek nesreče V Fukušimi in navedel razloge zanjo (link na prezentacijo Fukušima LP Dol 8nov11), dr. Helena Janžekovič iz Uprave RS za jedrsko varnost pa je prikazala radiološke posledice nesreče za ljudi in okolje (link na prezentacijo HJ 2011 ARAO + dodatek).
Dejstvo je, da je bila jedrska nesreča v Fukušimi označena s stopnjo 7, torej z najvišjo stopnjo nevarnosti po lestvici INES. To pomeni, da je šlo za »velik izpust radioaktivnih snovi z zelo velikimi učinki na zdravje in okolje, ki zahtevajo izvajanje načrtovanih in dodatnih zaščitnih ukrepov«. Pa vendar so bile posledice te jedrske nesreče mnogo manj hude kot posledice nesreče v Černobilu, ki je bila kot ta, še edina označena z najvišjo stopnjo nevarnosti. Na Japonskem je nesreča zahtevala okrog 20.000 žrtev: potres je povzročil smrt nekaj sto ljudi, večino žrtev pa je zahteval cunami. Zaradi sevanja ni umrl nihče in se tudi ne pričakuje, da bo.
Vzrok za hude posledice nesreče v jedrski elektrarni Fukušima je najprej dejstvo, da je šlo za naravno nesrečo apokaliptičnih razsežnosti, pa tudi očitno neustrezna varnostna kultura upravljavca elektrarne družbe Tepco ter premalo učinkovito vodenje, ki je verjetno posledica japonske kulture in izrazite hierarhičnosti odločanja.
Vseeno pa so na Japonskem z vrsto sprejetih ukrepov preprečili še hujše posledice. Takoj je bil vzpostavljen poostren nadzor nad izpostavljenostjo sevanju za okoliške prebivalce in delavce v elektrarni in poskrbljeno je bilo za njihovo zaščito. Že dan po nesreči so evakuirali 200.000 ljudi z najbolj ogroženih območij in odredili preventivno uporabo jodovih tablet. Poostren je bil in je še vedno nadzor okolja, pridelkov, hrane, vode. Japonska je uvedla tudi kontrolo kontaminacij ladij in tovora, da bi v celoti preprečila širjenje kontaminacije.
Radioaktivni oblak z Japonske, ki je najprej obšel Ameriko, je prispel v Evropo močno razredčen, nekateri radioizotopi so v času poti razpadli, nekatere je bilo mogoče zaznati v sledeh. Ta oblak ni predstavljal nevarnosti za evropske države, možna tveganja pa so v širjenju kontaminiranega blaga, stvari, transportnih sredstev. Zato je EU uvedla nadzor transporta, nadzor hrane in krme. EU je tudi pospešila sodelovanje med državami na področju jedrske varnosti in uvedla sistem, t.i. stresnih testov. Vsi operaterji jedrskih elektrarn bodo preverili vpliv t.i. izjemnih nesreč na njihove jedrske elektrarne. Poseben poudarek pri testih je na analizi potresov, poplav in analizi možnosti več nesreč hkrati. Operaterji bodo morali tudi preveriti in po potrebi izboljšati ukrepe za takojšnje zmanjšanje posledic nesreče, npr. ob izgubi zunanjega električnega napajanja. V Nuklearni elektrarni Krško so že pripravili zaključno poročilo omenjenih testov.
Uvodoma je dr. Igor Jenčič iz Instituta Jožef Stefan opisal tehnični potek nesreče V Fukušimi in navedel razloge zanjo (link na prezentacijo Fukušima LP Dol 8nov11), dr. Helena Janžekovič iz Uprave RS za jedrsko varnost pa je prikazala radiološke posledice nesreče za ljudi in okolje (link na prezentacijo HJ 2011 ARAO + dodatek).
Dejstvo je, da je bila jedrska nesreča v Fukušimi označena s stopnjo 7, torej z najvišjo stopnjo nevarnosti po lestvici INES. To pomeni, da je šlo za »velik izpust radioaktivnih snovi z zelo velikimi učinki na zdravje in okolje, ki zahtevajo izvajanje načrtovanih in dodatnih zaščitnih ukrepov«. Pa vendar so bile posledice te jedrske nesreče mnogo manj hude kot posledice nesreče v Černobilu, ki je bila kot ta, še edina označena z najvišjo stopnjo nevarnosti. Na Japonskem je nesreča zahtevala okrog 20.000 žrtev: potres je povzročil smrt nekaj sto ljudi, večino žrtev pa je zahteval cunami. Zaradi sevanja ni umrl nihče in se tudi ne pričakuje, da bo.
Vzrok za hude posledice nesreče v jedrski elektrarni Fukušima je najprej dejstvo, da je šlo za naravno nesrečo apokaliptičnih razsežnosti, pa tudi očitno neustrezna varnostna kultura upravljavca elektrarne družbe Tepco ter premalo učinkovito vodenje, ki je verjetno posledica japonske kulture in izrazite hierarhičnosti odločanja.
Vseeno pa so na Japonskem z vrsto sprejetih ukrepov preprečili še hujše posledice. Takoj je bil vzpostavljen poostren nadzor nad izpostavljenostjo sevanju za okoliške prebivalce in delavce v elektrarni in poskrbljeno je bilo za njihovo zaščito. Že dan po nesreči so evakuirali 200.000 ljudi z najbolj ogroženih območij in odredili preventivno uporabo jodovih tablet. Poostren je bil in je še vedno nadzor okolja, pridelkov, hrane, vode. Japonska je uvedla tudi kontrolo kontaminacij ladij in tovora, da bi v celoti preprečila širjenje kontaminacije.
Radioaktivni oblak z Japonske, ki je najprej obšel Ameriko, je prispel v Evropo močno razredčen, nekateri radioizotopi so v času poti razpadli, nekatere je bilo mogoče zaznati v sledeh. Ta oblak ni predstavljal nevarnosti za evropske države, možna tveganja pa so v širjenju kontaminiranega blaga, stvari, transportnih sredstev. Zato je EU uvedla nadzor transporta, nadzor hrane in krme. EU je tudi pospešila sodelovanje med državami na področju jedrske varnosti in uvedla sistem, t.i. stresnih testov. Vsi operaterji jedrskih elektrarn bodo preverili vpliv t.i. izjemnih nesreč na njihove jedrske elektrarne. Poseben poudarek pri testih je na analizi potresov, poplav in analizi možnosti več nesreč hkrati. Operaterji bodo morali tudi preveriti in po potrebi izboljšati ukrepe za takojšnje zmanjšanje posledic nesreče, npr. ob izgubi zunanjega električnega napajanja. V Nuklearni elektrarni Krško so že pripravili zaključno poročilo omenjenih testov.
Nazaj
