Vrednotenje prostora
O postopku vrednotenja prostora
Postopek vrednotenja prostora za odlaganje NSRAO je zasnovan tako, da se celotno območje Slovenije pregleda in se ovrednoti, kje so možnosti za odlaganje NSRAO. V začetni stopnji je to izvedeno s strokovno presojo naravnih danosti prostora, ki (poleg drugih dejavnikov) pogojujejo varnost odlagališča. Te izhajajo večinoma iz geoloških danosti prostora.
Presoja z vidika geologije
Osnovna ideja odložitve radioaktivnih odpadkov (RAO) temelji na njihovi odložitvi v bolj ali manj stabilna in za vodo slabo prepustna geološka okolja, kjer naravni procesi, ki lahko vplivajo na te odpadke, potekajo zelo upočasnjeno. Geološko okolje, v katerem je zgrajeno odlagališče, omogoča dolgoročno izolacijo odpadkov od biosfere oziroma od ljudi in okolja, saj zagotavlja fizično zaščito odlagališča, omejuje prenos radioaktivnih izotopov iz odlagališča in zadržuje radionuklide v širši okolici odlagališča.
Pogoje za dolgoročno varnost odlagališča narekujejo posamezne značilnosti geološkega okolja (prostornina in enostavnost strukture geološke formacije, litološka sestava kamnin, hidrogeološke in geokemične lastnosti, nestabilnost kamninskih in preperinskih mas, seizmične in tektonske značilnosti območja ). Na osnovi teh dejavnikov lahko ovrednotimo potencial ozemlja za odlaganje NSRAO oziroma ekspertno določimo izhodiščna potencialna območja. Končni cilj postopka vrednotenja je najti lokacijo, kjer bo z upoštevanjem njenih naravnih lastnosti, zasnove odlagališča in tehničnih rešitev zadoščeno postavljenim zahtevam varstva pred sevanji. Zato strokovni del vrednotenja ni zasnovan izločilno, k iskanju najboljših lokacij ampak optimizacijsko, k identifikaciji vseh sprejemljivih lokacij. Geološki dejavniki tako niso odločujoč dejavnik ampak eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na izbor lokacije.
Ne glede na vlogo geoloških dejavnikov pa je za uspešnost postopka nujna in vedno bolj ključna družbena sprejemljivost. Prav zaradi tega je bila za postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO v Sloveniji izbrana odločitev o kombiniranem postopku (kombinacija tehničnega dela in sodelovanja javnosti).
Merila vrednotenja
Prostor je bilo potrebno vrednotiti tudi z vidika drugih meril, ki so večinoma vezana na usklajevanje interesov v prostoru (vpliv na okolje, vpliv na regionalni in lokalni razvoj, funkcionalni vpliv, družbena sprejemljivost). Vse vrednotenje je potekalo na podlagi že obstoječih podatkov in ob enakovrednem upoštevanju celotnega ozemlja. Šele po soglasju javnosti bo možno podrobneje presojati identificirana izhodiščna potencialna območja in pozneje izvajati terenske raziskave za detajlno presojo njihovih lastnosti in za potrditev njihove primernosti. Pomembno vlogo v vseh stopnjah vrednotenja ima javnost.
Vsebina karte
Karta izhodiščnih potencialnih območij prikazuje območja iskanja lokacij za odlagališče NSRAO. Območja iskanja lokacij so tista območja, na katerih obstaja določena verjetnost, da bo z naknadnimi terenskimi raziskavami mogoče najti primerno lokacijo za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Gre torej za potencialno primerna območja, katerih primernost je treba potrditi z nadaljnjimi raziskavami. Karta je nastala s kabinetnim pregledom ozemlja celotne Slovenije, ki predstavlja prvo stopnjo postopka izbora lokacije.
Pri izdelavi karte so bile upoštevane samo naravne danosti, ki vplivajo na kakovost lokacije, torej dejavniki, ki niso odvisni od človekovih dejavnosti na nekem območju: geološki, hidrogeološki, hidrološki, klimatski in reliefni. Drugi dejavniki, npr. poseljenost ozemlja, oddaljenost od infrastrukture, zaščitna območja ipd., so upoštevani v nadaljevanju postopka, pri pripravi karte privlačnosti in ranljivosti prostora za odlaganje NSRAO.
Zahteve, ki so postavljene v zvezi z lastnostmi lokacije, se razlikujejo glede na načrtovano vrsto odlagališča, ki je lahko površinsko ali podzemno. Zaradi tega sta bili izdelani ločeni karti naravnih danosti za površinski in podzemni tip odlagališča. Končna karta naravnih danosti prostora predstavlja združitev obeh kart.
Način izdelave karte
Pri izdelavi karte, kakršna je Karta izhodiščnih potencialnih območij za odlaganje NSRAO, je bilo treba ozemlje celotne Slovenije pregledati z različnih vidikov, ki določajo predvsem varnost obratovanja odlagališča. Za tovrstno analizo je zelo primeren geografski informacijski sistem (GIS), ki omogoča računalniško pregledovanje velikih območij. Uporabljena je bila večparametrska odločitvena metoda utežene vsote, ki ima več izrazitih prednosti:
Metoda utežene vsote omogoča dober pregled vpliva posameznega parametra na končni rezultat. Pri mnogih tovrstnih metodah, zaradi zapletenega postopka, namreč ni razvidno na kakšen način se bo vrednost določenega parametra odražala v končni oceni koristnosti posamezne različice, kar poveča možnost napačne presoje v odločitvenem postopku;
Metoda je enostavna, kar je ugodno za postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO, saj so vanj vključene različne skupine ljudi z različnimi stopnjami znanja; pomembno je razumevanje mehanizma odločitvenega postopka.
Pri uporabi metode utežene vsote moramo vsakemu parametru najprej določiti stopnjo primernosti (koristnosti), poleg tega pa moramo določiti tudi relativni pomen določenega parametra glede na druge parametre, ki nastopajo v procesu izbora. Lestvica primernosti parametrov je razdeljena na tele ocene:
5 - zelo primerno
4 - primerno
3 - srednje primerno
2 - manj primerno
1 - zelo nizka stopnja primernosti
0 - izjemoma primerno
Vsi parametri seveda nimajo enakega pomena za oceno možnosti izvedbe odlagališča. Z uteževanjem ocen glede na pomen posameznega parametra lahko dosežemo realnejši prispevek pomena posameznega parametra h končni oceni lokacije.
Uporabljena je bila tale lestvica pomena parametrov:
5 - zelo pomemben
4 - pomemben
3 - srednje pomemben
2 - manj pomemben
1 - praktično zanemarljiv
Oceno primernosti posamezne točke določimo na osnovi vsote uteženih ocen primernosti posameznih parametrov:
- vsota
- skupna ocena primernosti območja
- ocena primernosti parametra
- ocena pomena parametra
Ker so območja ocenjena na osnovi več meril, izrazito slaba ocena enega parametra ob dobrih ocenah ostalih parametrov sorazmerno malo prispeva k znižanju končne ocene posamezne prostorske točke. Zaradi tega je bil v postopku obdelave prostora uveden poseben faktor, s katerim je bila zmanjšana končna ocena tistih območij, ki so glede enega ali večih temeljnih parametrov izrazito slabo ocenjene. Ta faktor imenujemo redukcijski faktor (Fr). Z redukcijskim faktorjem pomnožimo končno skupno število točk, ki jih je dosegla določena lokacija.
Če ima lokacija več redukcijskih faktorjev, njihov skupni učinek seštejemo po formuli:
Slika: Postopek izdelave karte naravnih danosti prostora za odlaganje NSRAO
Končna ustreznost posamezne celice je izražena v odstotkih glede na največje možno število točk, ki ga lahko dobi posamezna celica. Kot območja iskanja lokacij so bile na osnovi analize občutljivosti opredeljene tiste celice, ki so zbrale nad 40% možnih točk.
Parametri
Pri izdelavi karte naravnih danosti so bili upoštevani tile parametri:
Enostavnost geološke zgradbe
Sorazmerno preprosto in predvidljivo geološko okolje je želeni pogoj za izgradnjo odlagališča NSRAO. Za takšno okolje je namreč lažje računalniško modelirati naravne procese, ki potekajo v njem, kar je nujno pri dokazovanju varnosti odlagališča. Lažje je tudi izvesti karakterizacijo (določanje specifičnih lastnosti) okolja in potrditi njegovo primernost za odlaganje NSRAO.
Prostornina geološke pregrade
Geološko okolje, v katerem je odlagališče zgrajeno, zagotavlja njegovo izolacijo od biosfere in od ljudi. Zaradi tega želimo, da je njegova prostornina čim večja, kar dodatno povečuje učinkovitost izolacije odlagališča.
Vrsta kamnin
Tudi sestava kamnine, ki tvori naravno pregrado v zasnovi odlagališča, odločilno vpliva na učinkovitost te pregrade. Predvsem iščemo kamnine, ki so zaradi mineralne sestave za vodo slabo prepustne (npr. gline).
Geokemične lastnosti geološke pregrade
Za odlaganje so primernejša okolja, ki zaradi kemičnih lastnosti in zaradi značilnih kemičnih procesov, ki potekajo med kamnino oziroma minerali in podzemno vodo, upočasnujejo ali preprečujejo prenos radioaktivnih izotopov skozi geološko okolje.
Podzemna voda
Voda je glavni medij, prek katerega bi lahko prišlo do širjenja radioaktivnih izotopov iz odlagališča, zato iščemo geološka okolja z ugodnimi hidravličnimi lastnostmi in majhno izdatnostjo podzemne vode.
Seizmična aktivnost
Posledica potresa je lahko zmanjšanje izolacijske sposobnosti geološke pregrade, zato želimo odlagališče locirati v območju z manjšo verjetnostjo pojavljanja močnejših potresov.
Tektonske značilnosti
Tudi pri tektonskem delovanju lahko pride do premikov v zemeljski skorji, ki bi lahko zmanjšali učinkovitost geološke pregrade, zato so za odlaganje NSRAO ugodnejša območja izven pričakovanih močnejših tektonskih aktivnosti.
Stabilnost terena
Za izgradnjo površinskega odlagališča so primernejša stabilna območja brez plazenja in z manjšim naklonom pobočij, medtem ko je v primeru podzemnega odlagališča pomemben dejavnik trdnost kamnine.
Poplave in erozija
Pri lociranju odlagališča NSRAO se je treba izogniti poplavnim območjem in območjem močnega delovanja površinske erozije.
Klimatske razmere
Skrajne klimatske razmere lahko imajo neželene posledice na obratovanje odlagališča, zato so območja s takšnimi razmerami manj primerna za takšen objekt.
Morfologija terena
Pri načrtovanju odlagališča je treba upoštevati tudi obliko terena, saj bi bilo odlagališče težje zgraditi na strmih pobočjih, grapah ali izpostavljenih grebenih.
Postopek vrednotenja prostora za odlaganje NSRAO je zasnovan tako, da se celotno območje Slovenije pregleda in se ovrednoti, kje so možnosti za odlaganje NSRAO. V začetni stopnji je to izvedeno s strokovno presojo naravnih danosti prostora, ki (poleg drugih dejavnikov) pogojujejo varnost odlagališča. Te izhajajo večinoma iz geoloških danosti prostora.
Presoja z vidika geologije
Osnovna ideja odložitve radioaktivnih odpadkov (RAO) temelji na njihovi odložitvi v bolj ali manj stabilna in za vodo slabo prepustna geološka okolja, kjer naravni procesi, ki lahko vplivajo na te odpadke, potekajo zelo upočasnjeno. Geološko okolje, v katerem je zgrajeno odlagališče, omogoča dolgoročno izolacijo odpadkov od biosfere oziroma od ljudi in okolja, saj zagotavlja fizično zaščito odlagališča, omejuje prenos radioaktivnih izotopov iz odlagališča in zadržuje radionuklide v širši okolici odlagališča.
Pogoje za dolgoročno varnost odlagališča narekujejo posamezne značilnosti geološkega okolja (prostornina in enostavnost strukture geološke formacije, litološka sestava kamnin, hidrogeološke in geokemične lastnosti, nestabilnost kamninskih in preperinskih mas, seizmične in tektonske značilnosti območja ). Na osnovi teh dejavnikov lahko ovrednotimo potencial ozemlja za odlaganje NSRAO oziroma ekspertno določimo izhodiščna potencialna območja. Končni cilj postopka vrednotenja je najti lokacijo, kjer bo z upoštevanjem njenih naravnih lastnosti, zasnove odlagališča in tehničnih rešitev zadoščeno postavljenim zahtevam varstva pred sevanji. Zato strokovni del vrednotenja ni zasnovan izločilno, k iskanju najboljših lokacij ampak optimizacijsko, k identifikaciji vseh sprejemljivih lokacij. Geološki dejavniki tako niso odločujoč dejavnik ampak eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na izbor lokacije.
Ne glede na vlogo geoloških dejavnikov pa je za uspešnost postopka nujna in vedno bolj ključna družbena sprejemljivost. Prav zaradi tega je bila za postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO v Sloveniji izbrana odločitev o kombiniranem postopku (kombinacija tehničnega dela in sodelovanja javnosti).
Merila vrednotenja
Prostor je bilo potrebno vrednotiti tudi z vidika drugih meril, ki so večinoma vezana na usklajevanje interesov v prostoru (vpliv na okolje, vpliv na regionalni in lokalni razvoj, funkcionalni vpliv, družbena sprejemljivost). Vse vrednotenje je potekalo na podlagi že obstoječih podatkov in ob enakovrednem upoštevanju celotnega ozemlja. Šele po soglasju javnosti bo možno podrobneje presojati identificirana izhodiščna potencialna območja in pozneje izvajati terenske raziskave za detajlno presojo njihovih lastnosti in za potrditev njihove primernosti. Pomembno vlogo v vseh stopnjah vrednotenja ima javnost.
Vsebina karte
Karta izhodiščnih potencialnih območij prikazuje območja iskanja lokacij za odlagališče NSRAO. Območja iskanja lokacij so tista območja, na katerih obstaja določena verjetnost, da bo z naknadnimi terenskimi raziskavami mogoče najti primerno lokacijo za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Gre torej za potencialno primerna območja, katerih primernost je treba potrditi z nadaljnjimi raziskavami. Karta je nastala s kabinetnim pregledom ozemlja celotne Slovenije, ki predstavlja prvo stopnjo postopka izbora lokacije.
Pri izdelavi karte so bile upoštevane samo naravne danosti, ki vplivajo na kakovost lokacije, torej dejavniki, ki niso odvisni od človekovih dejavnosti na nekem območju: geološki, hidrogeološki, hidrološki, klimatski in reliefni. Drugi dejavniki, npr. poseljenost ozemlja, oddaljenost od infrastrukture, zaščitna območja ipd., so upoštevani v nadaljevanju postopka, pri pripravi karte privlačnosti in ranljivosti prostora za odlaganje NSRAO.
Zahteve, ki so postavljene v zvezi z lastnostmi lokacije, se razlikujejo glede na načrtovano vrsto odlagališča, ki je lahko površinsko ali podzemno. Zaradi tega sta bili izdelani ločeni karti naravnih danosti za površinski in podzemni tip odlagališča. Končna karta naravnih danosti prostora predstavlja združitev obeh kart.
Način izdelave karte
Pri izdelavi karte, kakršna je Karta izhodiščnih potencialnih območij za odlaganje NSRAO, je bilo treba ozemlje celotne Slovenije pregledati z različnih vidikov, ki določajo predvsem varnost obratovanja odlagališča. Za tovrstno analizo je zelo primeren geografski informacijski sistem (GIS), ki omogoča računalniško pregledovanje velikih območij. Uporabljena je bila večparametrska odločitvena metoda utežene vsote, ki ima več izrazitih prednosti:
Metoda utežene vsote omogoča dober pregled vpliva posameznega parametra na končni rezultat. Pri mnogih tovrstnih metodah, zaradi zapletenega postopka, namreč ni razvidno na kakšen način se bo vrednost določenega parametra odražala v končni oceni koristnosti posamezne različice, kar poveča možnost napačne presoje v odločitvenem postopku;
Metoda je enostavna, kar je ugodno za postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO, saj so vanj vključene različne skupine ljudi z različnimi stopnjami znanja; pomembno je razumevanje mehanizma odločitvenega postopka.
Pri uporabi metode utežene vsote moramo vsakemu parametru najprej določiti stopnjo primernosti (koristnosti), poleg tega pa moramo določiti tudi relativni pomen določenega parametra glede na druge parametre, ki nastopajo v procesu izbora. Lestvica primernosti parametrov je razdeljena na tele ocene:
5 - zelo primerno
4 - primerno
3 - srednje primerno
2 - manj primerno
1 - zelo nizka stopnja primernosti
0 - izjemoma primerno
Vsi parametri seveda nimajo enakega pomena za oceno možnosti izvedbe odlagališča. Z uteževanjem ocen glede na pomen posameznega parametra lahko dosežemo realnejši prispevek pomena posameznega parametra h končni oceni lokacije.
Uporabljena je bila tale lestvica pomena parametrov:
5 - zelo pomemben
4 - pomemben
3 - srednje pomemben
2 - manj pomemben
1 - praktično zanemarljiv
Oceno primernosti posamezne točke določimo na osnovi vsote uteženih ocen primernosti posameznih parametrov:
- vsota- skupna ocena primernosti območja- ocena primernosti parametra- ocena pomena parametraKer so območja ocenjena na osnovi več meril, izrazito slaba ocena enega parametra ob dobrih ocenah ostalih parametrov sorazmerno malo prispeva k znižanju končne ocene posamezne prostorske točke. Zaradi tega je bil v postopku obdelave prostora uveden poseben faktor, s katerim je bila zmanjšana končna ocena tistih območij, ki so glede enega ali večih temeljnih parametrov izrazito slabo ocenjene. Ta faktor imenujemo redukcijski faktor (Fr). Z redukcijskim faktorjem pomnožimo končno skupno število točk, ki jih je dosegla določena lokacija.
Če ima lokacija več redukcijskih faktorjev, njihov skupni učinek seštejemo po formuli:
Slika: Postopek izdelave karte naravnih danosti prostora za odlaganje NSRAO
Končna ustreznost posamezne celice je izražena v odstotkih glede na največje možno število točk, ki ga lahko dobi posamezna celica. Kot območja iskanja lokacij so bile na osnovi analize občutljivosti opredeljene tiste celice, ki so zbrale nad 40% možnih točk.
Parametri
Pri izdelavi karte naravnih danosti so bili upoštevani tile parametri:
Enostavnost geološke zgradbe
Sorazmerno preprosto in predvidljivo geološko okolje je želeni pogoj za izgradnjo odlagališča NSRAO. Za takšno okolje je namreč lažje računalniško modelirati naravne procese, ki potekajo v njem, kar je nujno pri dokazovanju varnosti odlagališča. Lažje je tudi izvesti karakterizacijo (določanje specifičnih lastnosti) okolja in potrditi njegovo primernost za odlaganje NSRAO.
Prostornina geološke pregrade
Geološko okolje, v katerem je odlagališče zgrajeno, zagotavlja njegovo izolacijo od biosfere in od ljudi. Zaradi tega želimo, da je njegova prostornina čim večja, kar dodatno povečuje učinkovitost izolacije odlagališča.
Vrsta kamnin
Tudi sestava kamnine, ki tvori naravno pregrado v zasnovi odlagališča, odločilno vpliva na učinkovitost te pregrade. Predvsem iščemo kamnine, ki so zaradi mineralne sestave za vodo slabo prepustne (npr. gline).
Geokemične lastnosti geološke pregrade
Za odlaganje so primernejša okolja, ki zaradi kemičnih lastnosti in zaradi značilnih kemičnih procesov, ki potekajo med kamnino oziroma minerali in podzemno vodo, upočasnujejo ali preprečujejo prenos radioaktivnih izotopov skozi geološko okolje.
Podzemna voda
Voda je glavni medij, prek katerega bi lahko prišlo do širjenja radioaktivnih izotopov iz odlagališča, zato iščemo geološka okolja z ugodnimi hidravličnimi lastnostmi in majhno izdatnostjo podzemne vode.
Seizmična aktivnost
Posledica potresa je lahko zmanjšanje izolacijske sposobnosti geološke pregrade, zato želimo odlagališče locirati v območju z manjšo verjetnostjo pojavljanja močnejših potresov.
Tektonske značilnosti
Tudi pri tektonskem delovanju lahko pride do premikov v zemeljski skorji, ki bi lahko zmanjšali učinkovitost geološke pregrade, zato so za odlaganje NSRAO ugodnejša območja izven pričakovanih močnejših tektonskih aktivnosti.
Stabilnost terena
Za izgradnjo površinskega odlagališča so primernejša stabilna območja brez plazenja in z manjšim naklonom pobočij, medtem ko je v primeru podzemnega odlagališča pomemben dejavnik trdnost kamnine.
Poplave in erozija
Pri lociranju odlagališča NSRAO se je treba izogniti poplavnim območjem in območjem močnega delovanja površinske erozije.
Klimatske razmere
Skrajne klimatske razmere lahko imajo neželene posledice na obratovanje odlagališča, zato so območja s takšnimi razmerami manj primerna za takšen objekt.
Morfologija terena
Pri načrtovanju odlagališča je treba upoštevati tudi obliko terena, saj bi bilo odlagališče težje zgraditi na strmih pobočjih, grapah ali izpostavljenih grebenih.
