Terenske raziskave
Terenske raziskave na potencialnih lokacijah za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov
Za umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) je pomembno, da čim bolje poznamo lastnosti prostora, kjer se nahaja potencialna lokacija. Podatki o sami lokaciji in o njeni bližnji in širši okolici predstavljajo enega izmed ključnih parametrov pri projektiranju in izgradnji odlagališča. Nekaj podatkov lahko povzamemo iz literature, kar pa običajno ne zadostuje. Potrebne so tudi podrobnejše terenske raziskave, s katerimi želimo čim kvalitetneje določiti lastnosti potencialne lokacije odlagališča. V okviru terenskih raziskav določamo sestavo tal, mikroklimatske razmere, nivo podtalnice in njeno nihanje, kemijske značilnosti površinskih voda, podtalnice ter zemljin in kamnin na potencialni lokaciji, ekološke razmere in življenjske združbe, prisotnost kulturne in naravne dediščine, evidentiranih naravnih vrednot itd. Nekatere od naštetih podatkov lahko pridobimo samo z geološkim vrtanjem ali izkopi. Oba tipa raziskav sodita v tako imenovane invazivne terenske raziskave.
Slika 1: Potencialna lokacija za odlagališče NSRAO Vrbina, se nahaja 300m vzhodno od Nuklearne elektrarne Krško.
V sklopu terenskih raziskav smo na potencialni lokaciji Vrbina v občini Krško opravili pedološke analize, v katerih smo pregledali lastnosti prsti. V okviru meteoroloških raziskav smo preučili najpomembnejše podnebne parametre. Lokacijo so pregledali tudi arheologi, da bi ugotovili morebitno prisotnost arheoloških najdb. Namen terenskih raziskav je tudi določanje ničelnega stanja okolja, ki predstavlja stanje živega in neživega okolja, kakršno je na lokaciji pred posegom in začetkom izgradnje odlagališča. V sklopu raziskav ničelnega stanja smo na lokaciji opravili ničelni radiološki monitoring, s katerim smo ugotovili, kolikšno je sevanje naravnega ozadja, da ga bomo kasneje lahko primerjali s tistim po izgradnji odlagališča. Biologi so s pomočjo podatkov iz literature in ogledov terena določili rastlinske združbe na potencialni lokaciji ter ugotavljali prisotnost možnih bioindikatorskih organizmov, da bi ugotovili ranljivost naravnega okolja.
Našteti podatki so potrebni za načrtovanje najbolj ugodne rešitve izgradnje odlagališča ter za presojo sprejemljivosti predvidenih vplivov načrtovane variante odlagališča na potencialni lokaciji. Značilnost vseh terenskih raziskav je, da poleg odgovorov na začetna vprašanja odpirajo tudi nova vprašanja in probleme, kar pomeni, da bodo nadaljnje raziskave načrtovane na podlagi pridobljenih rezultatov in bodo s tem dodatno pripomogle k boljšemu poznavanju potencialne lokacije.
Raziskave geosfere in hidrosfere
Na potencialni lokaciji Vrbina v občini Krško smo do konca leta 2009 realizirali dva večja programa terenskih raziskav geo in hidrosfere. Raziskave smo razdelili na več vsebinskih sklopov, ki pa se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Nosilec vseh geoloških raziskav je opravil osnovne in specialne geološke raziskave ter opravljal koordinacijo med posameznimi izvajalci raziskav. Njegova naloga je bila tudi obdelava vseh podatkov in priprava poročil o terenskih raziskavah. Najprej so celotno širše območje lokacije pregledali geologi in hidrogeologi. Vse posebnosti so vrisali v topografske karte večjega merila. Preučili so tudi vse dostopne arhivske podatke. Na podlagi terenskih ogledov in arhivskih podatkov smo se odločili, kje bodo potekali geofizikalni profili in kje bodo izvrtane vrtine.
Opravili smo nekaj geofizikalnih raziskav, ki so se izvajale po tako imenovanih geofizikalnih oziroma geoelektričnih profilih. To so zamišljene črte, po katerih smo izvajali električne in seizmološke geofizikalne raziskave.
Slika 2: Seizmološki geofizikalni profil. Rumene škatle na sliki predstavljajo posebne aparature, na katere so bili povezani geofoni, ki so bili zabiti v tla na vsaka 2 m.
Te raziskave potekajo tako, da se po profilu razvlečejo kabli, na katere se priklopijo posebne merilne naprave (npr. geofoni pri seizmičnih meritvah), ki zaznavajo odboje valovanja od različnih plasti v zemeljski podlagi. Valovanje smo sprožali s posebno seizmično puško. Tako sprožene vibracije potujejo po zemljinah in kamninah in se na različne načine odbijajo. Te odboje zaznajo geofoni in jih zabeležijo s posebnimi računalniškimi programi. Geofiziki tako zabeležene odboje interpretirajo in z določeno natančnostjo napovejo, kje prihaja do menjav plasti. Na podoben način delujejo tudi električne geofizikalne raziskave, le da tu merimo električno upornost posameznih plasti. Iz tako pridobljenih podatkov in podatkov ostalih terenskih raziskav (vrtanje, kartiranje...) strokovnjaki razberejo zgradbo tal na preiskovanem področju.
Na ožjem območju potencialne lokacije smo se do sedaj odločili izvrtati sedem vrtin. Vrtine smo po lokaciji razporedili tako, da bi z rezultati terenskih raziskav lahko čim bolje interpretirali globinsko sestavo tal obravnavanega območja. Na podlagi preučenih arhivskih podatkov smo vrtine najprej vrisali na kartah, nato pa so jih na podlagi terenskega ogleda in v soglasju z lastniki zemljišč locirali v naravi. Vrtine nam podajo neposredno sliko kamnin in zemljin v globinah. Ti podatki so za izgradnjo odlagališča NSRAO zelo pomembni, saj je hribina v neposredni okolici odlagališča tista, ki prevzame določeno zadrževalno vlogo, da se
potencialni polutanti ne širijo v okolje. Iz vrtin pridobimo tudi ostale pomembne podatke. Ugotovimo, na kateri višini se nahaja podzemna voda, kako se spreminjajo različne plasti, določamo prepustnost posameznih plasti, določamo mineraloško in kemijsko sestavo kamnin, določamo njene trdnostne lastnosti ipd.
Štiri od izvrtanih vrtin so plitve vrtine in to dve globine 15 m preostali dve pa 13m. V letu 2006 smo izvrtali eno 140m globoko in drugo 170m globoko vrtino. V sklopu nadaljnje faze raziskav pa smo v letu 2008 izvrtali eno 160m globoko vrtino. Vse vrtine so bile vrtane na jedro, kar pomeni, da smo hoteli pridobiti čim več intaktnega materiala, ki smo ga nato lahko uporabili za nadaljnje raziskave. Z vrtanjem smo tako prehajali v vedno starejše kamnine in jim določali lastnosti, ki so pomembne pri varnostnih ocenah in projektiranju odlagališča.
Slika 3: Geolog popisuje jedro, ki je bilo odvzeto iz vrtine. Takoj, ko vrtalci potegnejo jedro iz vrtine, geolog popiše lastnosti, ki jih ugotovi s prostim očesom in različnimi ročnimi pripomočki. Na sliki vidimo tudi manjšo vrtalno garnituro za izdelavo plitvih - geomehanskih vrtin.
Slika 4: Izvrtano jedro so shranjevali v zaboje. Na sliki je izvrtano jedro od globine 20 do 24 metrov.
Slika 5: Določen del vzorcev smo zalili s parafinom, da ostanejo čim bolj intaktni in so primerni za laboratorijske analize.
Slika 6: Intaktna jedra so primerno označena in pripravljena za transport v laboratorij.
Na vzorcih iz jeder smo potem opravili razne analize. Izvajalci geokemičnih in hidrogeokemičnih preiskav so vzorce preiskovali s kemijskega vidika. Zanimalo nas je, kateri značilni elementi se nahajajo v zemljinah in kamninah, in kakšna je prisotnost naravnih radioaktivnih elementov, težkih kovin, … Podobne analize so opravili tudi na vzorcih, vzetih na površini in iz podzemne vode.
Izvajalci geomehanskih raziskav so na vzorcih preiskovali trdnostne in deformacijske lastnosti hribin. Z raznimi preiskavami v laboratoriju in na terenu samem so ugotavljali, kakšne obremenitve lahko prenesejo ti materiali, kako in na kakšen način se deformirajo in podobno. V laboratoriju so bile narejene tudi sejalne analize. To so analize, pri katerih vzorec zemljine presejemo skozi različno velika sita in ugotavljamo delež različno debelih delcev v vzorcih. Na situ ostanejo delci, ki so večji od znanega premera odprtin na situ. Tako lahko izračunamo delež teh delcev v vzorcu in s tem dobimo t.i. granulometrično sestavo vzorcev. Rezultati geomehanskih raziskav se bodo uporabili kot vhodni podatki pri projektiranju odlagališča.
Slika 7: Geologinji odvzemata vzorce za paleontološke analize.
Slika 8: Na vzorcu je vidna lupinica školjke.
Po zaključku vrtanja globokih vrtin smo v njih izvedli vrsto geofizikalnih in karotažnih meritev. Princip geofizikalnih meritev v vrtinah je podoben, kot pri površinskih geofizikalnih meritvah, le da v tem primeru sondo namestimo v sami vrtini, mi pa sprožamo valovanje s seizmično puško na površini v polmeru nekaj metrov od vrtine. Z njimi smo umerili v okviru površinskih geofizikalnih raziskav pridobljene podatke. Z več različnimi sondami smo ugotavljali tudi dejanske premere vrtin, odklon vrtin od navpičnice, pridobili podatke o upornosti ipd. Vsi tako pridobljeni podatki pomagajo nosilcem geoloških raziskav pri boljši interpretaciji geologije same lokacije in širše okolice.
Slika 9: Spuščanje karotažne sonde v vrtino.
Vrtine smo nato zacevili, kar pomeni, da smo vanje vstavili cevi in filtre, ki preprečujejo zarušitev vrtine. Na za vodo bolj prepustnih odsekih smo v vrtine vstavili filtre, da omogočimo dotok podzemne vode v vrtino in jo kontroliramo. Vse vrtine so sedaj opremljene kot piezometri, to pomeni, da so njih nameščene posebne sonde, ki dnevno merijo višino in temperaturo podtalne vode. V vrtinah smo tudi preizkušali, kakšne prepustnosti imajo te hribine za vodo. Uporabljali smo tako imenovane nalivalne in črpalne poizkuse. Kakor pove že samo ime, smo pri prvih poizkusih vodo v vrtino nalivali, v drugem primeru pa jo iz vrtine črpali in nato v obeh primerih spremljali, s kakšno hitrostjo prihaja do spuščanja oziroma dvigovanja vode v vrtini. Tako smo z različnimi metodami ugotavljali, kakšne so hitrosti oziroma prepustnosti hribin za podzemno vodo. Ti podatki so pomembni vhodni parametri za izdelavo varnostnih analiz za odlagališče NSRAO. Z njimi določimo, kakšen vpliv bo imelo odlagališče na bližnjo in daljno okolico.
Slika 10: Izvajanje nalivalnega poizkusa. V vrtino se naliva vodo in se meri, kako hitro hribina to vodo sprejema. Na podlagi tega se oceni parametre prepustnosti za posamezne tipe hribin na določenih globinah
Slika 11: Izvajanje črpalnega poskusa je bilo zelo zahtevno, saj je količina vode v globokih vrtinah izjemno majhna.
Nekaterih odgovorov na vprašanja, ki so odločilna za opredelitev prostora pa ne moremo pridobiti drugače kot, da izvedemo manjše ali večje izkope. Običajno se ti izkopi izvajajo do globine nekaj metrov.
Slika 12: Večji izkop smo izvedli dobrih 500m severno od lokacije Vrbina.
Slika 13: Primer manjšega razkopa.
V okviru terenskih raziskav smo preučili tudi meteorološko in hidrološko stanje okolice potencialne lokacije. Postavili smo dve napravi, ki merita količino padavin. Analizirali smo tudi ostale vremenske podatke (sončno obsevanje, temperature,...), ki jih zbirajo vremenske hišice v okolici. Pregledali smo tudi, kje na reki Savi so postavljeni merilniki nivojev in pretokov, ter na podlagi njihovih podatkov preučili režim reke Save in trende, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti.
Slika 14: Geološki profil v smeri sever - jug, prikazuje potek kamnin in sedimentov na širšem območju lokacije za odlagališče NSRAO - Vrbina v občini Krško. Kamnine so prikazane do globine nekaj več kot 1000 metrov pod površino (Geološki zavod Slovenije, November 2009). Na profilu sta vrisani tudi dve globoki vrtini VOG-2 in VOG-3.
Terenske raziskave na potencialni lokaciji Vrbina, ki smo jih izvajali v dveh fazah v letu 2006 in v letih od 2007 do 2009 smo sedaj zaključili. V obeh končnih poročilih o terenskih raziskavah so zbrani vsi pridobljeni podatki in podana njihova interpretacija. Navedena pa so tudi vprašanja, ki so ostala odprta in bo nanje potrebno odgovoriti z nadaljnjimi raziskavami. V prihodnje bomo nadaljevali z meritvami nivojev podtalnice v izvrtanih vrtinah, z opazovanjem in beleženjem meteoroloških podatkov ter beleženjem nivojev in pretokov reke Save. Načrtujemo tudi nadaljevalne terenske raziskave na lokaciji, ki bodo odgovorile na vprašanja, na katera začetne terenske raziskave niso dale odgovorov.
Začetne terenske raziskave so nam omogočile boljše poznavanje same bližnje okolice lokacije, hkrati pa smo na novo pridobljene podatke povezali z arhivskimi o Krško-brežiški kotlini. Glavni rezultati začetnih terenskih raziskav so torej bolj natančno določene vrednosti parametrov, ki jih potrebujemo za načrtovanje in izgradnjo odlagališča, pa tudi za izdelavo varnostnih ocen.
Slika 15: Po opravljenih delih so na terenu ostale vrtine, ki so opremljene z merilnimi inštrumenti, pokrite in zaklenjene. V tem primeru je zraven vrtine postavljen tudi merilec količine padavin.
Za umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) je pomembno, da čim bolje poznamo lastnosti prostora, kjer se nahaja potencialna lokacija. Podatki o sami lokaciji in o njeni bližnji in širši okolici predstavljajo enega izmed ključnih parametrov pri projektiranju in izgradnji odlagališča. Nekaj podatkov lahko povzamemo iz literature, kar pa običajno ne zadostuje. Potrebne so tudi podrobnejše terenske raziskave, s katerimi želimo čim kvalitetneje določiti lastnosti potencialne lokacije odlagališča. V okviru terenskih raziskav določamo sestavo tal, mikroklimatske razmere, nivo podtalnice in njeno nihanje, kemijske značilnosti površinskih voda, podtalnice ter zemljin in kamnin na potencialni lokaciji, ekološke razmere in življenjske združbe, prisotnost kulturne in naravne dediščine, evidentiranih naravnih vrednot itd. Nekatere od naštetih podatkov lahko pridobimo samo z geološkim vrtanjem ali izkopi. Oba tipa raziskav sodita v tako imenovane invazivne terenske raziskave.
Slika 1: Potencialna lokacija za odlagališče NSRAO Vrbina, se nahaja 300m vzhodno od Nuklearne elektrarne Krško.
V sklopu terenskih raziskav smo na potencialni lokaciji Vrbina v občini Krško opravili pedološke analize, v katerih smo pregledali lastnosti prsti. V okviru meteoroloških raziskav smo preučili najpomembnejše podnebne parametre. Lokacijo so pregledali tudi arheologi, da bi ugotovili morebitno prisotnost arheoloških najdb. Namen terenskih raziskav je tudi določanje ničelnega stanja okolja, ki predstavlja stanje živega in neživega okolja, kakršno je na lokaciji pred posegom in začetkom izgradnje odlagališča. V sklopu raziskav ničelnega stanja smo na lokaciji opravili ničelni radiološki monitoring, s katerim smo ugotovili, kolikšno je sevanje naravnega ozadja, da ga bomo kasneje lahko primerjali s tistim po izgradnji odlagališča. Biologi so s pomočjo podatkov iz literature in ogledov terena določili rastlinske združbe na potencialni lokaciji ter ugotavljali prisotnost možnih bioindikatorskih organizmov, da bi ugotovili ranljivost naravnega okolja.
Našteti podatki so potrebni za načrtovanje najbolj ugodne rešitve izgradnje odlagališča ter za presojo sprejemljivosti predvidenih vplivov načrtovane variante odlagališča na potencialni lokaciji. Značilnost vseh terenskih raziskav je, da poleg odgovorov na začetna vprašanja odpirajo tudi nova vprašanja in probleme, kar pomeni, da bodo nadaljnje raziskave načrtovane na podlagi pridobljenih rezultatov in bodo s tem dodatno pripomogle k boljšemu poznavanju potencialne lokacije.
Raziskave geosfere in hidrosfere
Na potencialni lokaciji Vrbina v občini Krško smo do konca leta 2009 realizirali dva večja programa terenskih raziskav geo in hidrosfere. Raziskave smo razdelili na več vsebinskih sklopov, ki pa se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Nosilec vseh geoloških raziskav je opravil osnovne in specialne geološke raziskave ter opravljal koordinacijo med posameznimi izvajalci raziskav. Njegova naloga je bila tudi obdelava vseh podatkov in priprava poročil o terenskih raziskavah. Najprej so celotno širše območje lokacije pregledali geologi in hidrogeologi. Vse posebnosti so vrisali v topografske karte večjega merila. Preučili so tudi vse dostopne arhivske podatke. Na podlagi terenskih ogledov in arhivskih podatkov smo se odločili, kje bodo potekali geofizikalni profili in kje bodo izvrtane vrtine.
Opravili smo nekaj geofizikalnih raziskav, ki so se izvajale po tako imenovanih geofizikalnih oziroma geoelektričnih profilih. To so zamišljene črte, po katerih smo izvajali električne in seizmološke geofizikalne raziskave.
Slika 2: Seizmološki geofizikalni profil. Rumene škatle na sliki predstavljajo posebne aparature, na katere so bili povezani geofoni, ki so bili zabiti v tla na vsaka 2 m.
Te raziskave potekajo tako, da se po profilu razvlečejo kabli, na katere se priklopijo posebne merilne naprave (npr. geofoni pri seizmičnih meritvah), ki zaznavajo odboje valovanja od različnih plasti v zemeljski podlagi. Valovanje smo sprožali s posebno seizmično puško. Tako sprožene vibracije potujejo po zemljinah in kamninah in se na različne načine odbijajo. Te odboje zaznajo geofoni in jih zabeležijo s posebnimi računalniškimi programi. Geofiziki tako zabeležene odboje interpretirajo in z določeno natančnostjo napovejo, kje prihaja do menjav plasti. Na podoben način delujejo tudi električne geofizikalne raziskave, le da tu merimo električno upornost posameznih plasti. Iz tako pridobljenih podatkov in podatkov ostalih terenskih raziskav (vrtanje, kartiranje...) strokovnjaki razberejo zgradbo tal na preiskovanem področju.
Na ožjem območju potencialne lokacije smo se do sedaj odločili izvrtati sedem vrtin. Vrtine smo po lokaciji razporedili tako, da bi z rezultati terenskih raziskav lahko čim bolje interpretirali globinsko sestavo tal obravnavanega območja. Na podlagi preučenih arhivskih podatkov smo vrtine najprej vrisali na kartah, nato pa so jih na podlagi terenskega ogleda in v soglasju z lastniki zemljišč locirali v naravi. Vrtine nam podajo neposredno sliko kamnin in zemljin v globinah. Ti podatki so za izgradnjo odlagališča NSRAO zelo pomembni, saj je hribina v neposredni okolici odlagališča tista, ki prevzame določeno zadrževalno vlogo, da se
potencialni polutanti ne širijo v okolje. Iz vrtin pridobimo tudi ostale pomembne podatke. Ugotovimo, na kateri višini se nahaja podzemna voda, kako se spreminjajo različne plasti, določamo prepustnost posameznih plasti, določamo mineraloško in kemijsko sestavo kamnin, določamo njene trdnostne lastnosti ipd.
Štiri od izvrtanih vrtin so plitve vrtine in to dve globine 15 m preostali dve pa 13m. V letu 2006 smo izvrtali eno 140m globoko in drugo 170m globoko vrtino. V sklopu nadaljnje faze raziskav pa smo v letu 2008 izvrtali eno 160m globoko vrtino. Vse vrtine so bile vrtane na jedro, kar pomeni, da smo hoteli pridobiti čim več intaktnega materiala, ki smo ga nato lahko uporabili za nadaljnje raziskave. Z vrtanjem smo tako prehajali v vedno starejše kamnine in jim določali lastnosti, ki so pomembne pri varnostnih ocenah in projektiranju odlagališča.
Slika 3: Geolog popisuje jedro, ki je bilo odvzeto iz vrtine. Takoj, ko vrtalci potegnejo jedro iz vrtine, geolog popiše lastnosti, ki jih ugotovi s prostim očesom in različnimi ročnimi pripomočki. Na sliki vidimo tudi manjšo vrtalno garnituro za izdelavo plitvih - geomehanskih vrtin.
Slika 4: Izvrtano jedro so shranjevali v zaboje. Na sliki je izvrtano jedro od globine 20 do 24 metrov.
Slika 5: Določen del vzorcev smo zalili s parafinom, da ostanejo čim bolj intaktni in so primerni za laboratorijske analize.
Slika 6: Intaktna jedra so primerno označena in pripravljena za transport v laboratorij.
Na vzorcih iz jeder smo potem opravili razne analize. Izvajalci geokemičnih in hidrogeokemičnih preiskav so vzorce preiskovali s kemijskega vidika. Zanimalo nas je, kateri značilni elementi se nahajajo v zemljinah in kamninah, in kakšna je prisotnost naravnih radioaktivnih elementov, težkih kovin, … Podobne analize so opravili tudi na vzorcih, vzetih na površini in iz podzemne vode.
Izvajalci geomehanskih raziskav so na vzorcih preiskovali trdnostne in deformacijske lastnosti hribin. Z raznimi preiskavami v laboratoriju in na terenu samem so ugotavljali, kakšne obremenitve lahko prenesejo ti materiali, kako in na kakšen način se deformirajo in podobno. V laboratoriju so bile narejene tudi sejalne analize. To so analize, pri katerih vzorec zemljine presejemo skozi različno velika sita in ugotavljamo delež različno debelih delcev v vzorcih. Na situ ostanejo delci, ki so večji od znanega premera odprtin na situ. Tako lahko izračunamo delež teh delcev v vzorcu in s tem dobimo t.i. granulometrično sestavo vzorcev. Rezultati geomehanskih raziskav se bodo uporabili kot vhodni podatki pri projektiranju odlagališča.
Slika 7: Geologinji odvzemata vzorce za paleontološke analize.
Slika 8: Na vzorcu je vidna lupinica školjke.
Po zaključku vrtanja globokih vrtin smo v njih izvedli vrsto geofizikalnih in karotažnih meritev. Princip geofizikalnih meritev v vrtinah je podoben, kot pri površinskih geofizikalnih meritvah, le da v tem primeru sondo namestimo v sami vrtini, mi pa sprožamo valovanje s seizmično puško na površini v polmeru nekaj metrov od vrtine. Z njimi smo umerili v okviru površinskih geofizikalnih raziskav pridobljene podatke. Z več različnimi sondami smo ugotavljali tudi dejanske premere vrtin, odklon vrtin od navpičnice, pridobili podatke o upornosti ipd. Vsi tako pridobljeni podatki pomagajo nosilcem geoloških raziskav pri boljši interpretaciji geologije same lokacije in širše okolice.
Slika 9: Spuščanje karotažne sonde v vrtino.
Vrtine smo nato zacevili, kar pomeni, da smo vanje vstavili cevi in filtre, ki preprečujejo zarušitev vrtine. Na za vodo bolj prepustnih odsekih smo v vrtine vstavili filtre, da omogočimo dotok podzemne vode v vrtino in jo kontroliramo. Vse vrtine so sedaj opremljene kot piezometri, to pomeni, da so njih nameščene posebne sonde, ki dnevno merijo višino in temperaturo podtalne vode. V vrtinah smo tudi preizkušali, kakšne prepustnosti imajo te hribine za vodo. Uporabljali smo tako imenovane nalivalne in črpalne poizkuse. Kakor pove že samo ime, smo pri prvih poizkusih vodo v vrtino nalivali, v drugem primeru pa jo iz vrtine črpali in nato v obeh primerih spremljali, s kakšno hitrostjo prihaja do spuščanja oziroma dvigovanja vode v vrtini. Tako smo z različnimi metodami ugotavljali, kakšne so hitrosti oziroma prepustnosti hribin za podzemno vodo. Ti podatki so pomembni vhodni parametri za izdelavo varnostnih analiz za odlagališče NSRAO. Z njimi določimo, kakšen vpliv bo imelo odlagališče na bližnjo in daljno okolico.
Slika 10: Izvajanje nalivalnega poizkusa. V vrtino se naliva vodo in se meri, kako hitro hribina to vodo sprejema. Na podlagi tega se oceni parametre prepustnosti za posamezne tipe hribin na določenih globinah
Slika 11: Izvajanje črpalnega poskusa je bilo zelo zahtevno, saj je količina vode v globokih vrtinah izjemno majhna.
Nekaterih odgovorov na vprašanja, ki so odločilna za opredelitev prostora pa ne moremo pridobiti drugače kot, da izvedemo manjše ali večje izkope. Običajno se ti izkopi izvajajo do globine nekaj metrov.
Slika 12: Večji izkop smo izvedli dobrih 500m severno od lokacije Vrbina.
Slika 13: Primer manjšega razkopa.
V okviru terenskih raziskav smo preučili tudi meteorološko in hidrološko stanje okolice potencialne lokacije. Postavili smo dve napravi, ki merita količino padavin. Analizirali smo tudi ostale vremenske podatke (sončno obsevanje, temperature,...), ki jih zbirajo vremenske hišice v okolici. Pregledali smo tudi, kje na reki Savi so postavljeni merilniki nivojev in pretokov, ter na podlagi njihovih podatkov preučili režim reke Save in trende, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti.
Slika 14: Geološki profil v smeri sever - jug, prikazuje potek kamnin in sedimentov na širšem območju lokacije za odlagališče NSRAO - Vrbina v občini Krško. Kamnine so prikazane do globine nekaj več kot 1000 metrov pod površino (Geološki zavod Slovenije, November 2009). Na profilu sta vrisani tudi dve globoki vrtini VOG-2 in VOG-3.
Terenske raziskave na potencialni lokaciji Vrbina, ki smo jih izvajali v dveh fazah v letu 2006 in v letih od 2007 do 2009 smo sedaj zaključili. V obeh končnih poročilih o terenskih raziskavah so zbrani vsi pridobljeni podatki in podana njihova interpretacija. Navedena pa so tudi vprašanja, ki so ostala odprta in bo nanje potrebno odgovoriti z nadaljnjimi raziskavami. V prihodnje bomo nadaljevali z meritvami nivojev podtalnice v izvrtanih vrtinah, z opazovanjem in beleženjem meteoroloških podatkov ter beleženjem nivojev in pretokov reke Save. Načrtujemo tudi nadaljevalne terenske raziskave na lokaciji, ki bodo odgovorile na vprašanja, na katera začetne terenske raziskave niso dale odgovorov.
Začetne terenske raziskave so nam omogočile boljše poznavanje same bližnje okolice lokacije, hkrati pa smo na novo pridobljene podatke povezali z arhivskimi o Krško-brežiški kotlini. Glavni rezultati začetnih terenskih raziskav so torej bolj natančno določene vrednosti parametrov, ki jih potrebujemo za načrtovanje in izgradnjo odlagališča, pa tudi za izdelavo varnostnih ocen.
Slika 15: Po opravljenih delih so na terenu ostale vrtine, ki so opremljene z merilnimi inštrumenti, pokrite in zaklenjene. V tem primeru je zraven vrtine postavljen tudi merilec količine padavin.
