Odlaganje NSRAO
Nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) so vse radioaktivne odpadne snovi razen goriva iz jedrskih elektrarn ali ostankov njegove predelave. Po približno 300 letih upade radioaktivnost večine nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na raven naravnega okolja. Njihova količina je v primerjavi z drugimi nevarnimi industrijskimi odpadki izredno majhna, vendar je zanje potrebno poskrbeti na poseben način, ker so radioaktivni.
Radioaktivne odpadke moramo izločiti iz našega življenjskega okolja, iz biosfere. S pravilnim skladiščenjem in odlaganjem zagotovimo, da ne ogrožajo živih bitij.
Skladiščenje = shranjevanje za določeno obdobje
Odlaganje = dokončna odstranitev iz našega okolja
Pri skladiščenju in odlaganju RAO moramo zagotoviti:
Za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov mora poskrbeti proizvajalec odpadkov, država pa mora pripraviti ustrezne zakone in tehnične predpise ter zagotoviti upravni nadzor.
Prehajanje radioaktivnih snovi v okolje preprečimo s pregradami. Radioaktivne odpadke spravimo v kovinske sode. Sode vložimo v posebne betonske vsebnike in jih zalijemo z betonom. S tem dodatno omejimo sproščanje radioaktivnih snovi in preprečimo rjavenje sodov.
Vsebnike odložimo v rove (podzemni tip odlagališča) ali v suhe bazene (površinski tip). Ko je rov ali bazen poln, ga zasujemo in zapremo. Geološke in hidrološke lastnosti izbranega terena zagotavljajo dolgoročno zaščito. S tovrstnim odlaganjem zagotovimo, da radioaktivne snovi ne prodrejo v podtalnico. S tem smo preprečili njihov pobeg v biosfero. Na površju nad zaprtim odlagališčem je sevanje enako sevanju naravnega okolja.
Vrste odlagališč za NSRAO
Nizko in srednje radioaktivne odpadke odlagamo na enak način v skupno odlagališče. Odlagališče je lahko na površini ali pod zemljo.
Primer površinskega odlagališča:
V plitvo jamo na ustrezni lokaciji postavimo suhe "bazene" iz vodotesnega betona. Vanje zložimo betonske vsebnike, v katerih so zabetonirani sodi z odpadki. Ko je bazen poln, ga zalijemo z betonom. Čezenj nasujemo plast neprepustne ilovice, na to pa še plast zemlje. Ko so vsi bazeni polni in zasuti, se odlagališče ne loči več od okolja.
Primer podzemnega odlagališča:
V hrib ali v tla zvrtamo globoke rove, podobne rudniškim. Vanje zlagamo betonske bloke s sodi ali pa kar sode. Ko so rovi polni, jih zasujemo in zapremo.
Radioaktivne odpadke moramo izločiti iz našega življenjskega okolja, iz biosfere. S pravilnim skladiščenjem in odlaganjem zagotovimo, da ne ogrožajo živih bitij.
Skladiščenje = shranjevanje za določeno obdobje
Odlaganje = dokončna odstranitev iz našega okolja
Pri skladiščenju in odlaganju RAO moramo zagotoviti:
- da ni škodljivega sevanja v okolici, odložimo jih pod debelo plast zemlje ali za drugačno pregrado,
- da RAO ne pridejo v prehrambneno verigo, tj. v našo hrano, preprečimo pronicanje v podtalnico in prek te v hrano.
Za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov mora poskrbeti proizvajalec odpadkov, država pa mora pripraviti ustrezne zakone in tehnične predpise ter zagotoviti upravni nadzor.
Prehajanje radioaktivnih snovi v okolje preprečimo s pregradami. Radioaktivne odpadke spravimo v kovinske sode. Sode vložimo v posebne betonske vsebnike in jih zalijemo z betonom. S tem dodatno omejimo sproščanje radioaktivnih snovi in preprečimo rjavenje sodov.
Vsebnike odložimo v rove (podzemni tip odlagališča) ali v suhe bazene (površinski tip). Ko je rov ali bazen poln, ga zasujemo in zapremo. Geološke in hidrološke lastnosti izbranega terena zagotavljajo dolgoročno zaščito. S tovrstnim odlaganjem zagotovimo, da radioaktivne snovi ne prodrejo v podtalnico. S tem smo preprečili njihov pobeg v biosfero. Na površju nad zaprtim odlagališčem je sevanje enako sevanju naravnega okolja.
Vrste odlagališč za NSRAO
Nizko in srednje radioaktivne odpadke odlagamo na enak način v skupno odlagališče. Odlagališče je lahko na površini ali pod zemljo.
Primer površinskega odlagališča:
V plitvo jamo na ustrezni lokaciji postavimo suhe "bazene" iz vodotesnega betona. Vanje zložimo betonske vsebnike, v katerih so zabetonirani sodi z odpadki. Ko je bazen poln, ga zalijemo z betonom. Čezenj nasujemo plast neprepustne ilovice, na to pa še plast zemlje. Ko so vsi bazeni polni in zasuti, se odlagališče ne loči več od okolja.
Primer podzemnega odlagališča:
V hrib ali v tla zvrtamo globoke rove, podobne rudniškim. Vanje zlagamo betonske bloke s sodi ali pa kar sode. Ko so rovi polni, jih zasujemo in zapremo.
