O skladiščenju in odlaganju
Ali odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ogroža okolje?
Ne. Na površini nad njim je radioaktivno sevanje približno tako veliko kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Iz njega ne smrdi in v njem ni hrupa.
Ali v odlagališču lahko pride do hude nesreče, ki bi ogrozila okolje?
V odlagališču se nič ne dogaja, zato se ne more nič pokvariti niti ljudje ne morejo narediti kake napake. Radioaktivni odpadki so zaprti v sodih in zaliti z betonom, zato jih tudi najhujši potres ne more sprostiti v biosfero.
Zakaj ne pustimo radioaktivnih odpadkov kar v Nuklearni elektrarni Krško?
Elektrarna je aktiven jedrski objekt, kjer so nenehno navzoči ljudje. Sedanje skladi?če zahteva navzočnost ljudi in ni bilo načrtovano za odlaganje.
Zakaj radioaktivnih odpadkov iz NE Krško ne prevzame Republika Hrvaška?
Hrvaška je solastnica elektrarne, zato bo pripravljena prevzeti največ svoj delež radioaktivnih odpadkov. Graditev dveh odlagališč je dražja. Smiselno bi bilo zgraditi eno odlagališče na Hrvaškem ali v Sloveniji.
Kako veliko je odlagališče vseh nizko in srednje radioaktivnih odpadkov za celotno življenjsko dobo elektrarne v Krškem?
Odlagališče je razmeroma majhno. Prostornina vseh odpadkov bo približno 20.000 m3. To je toliko kot trije olimpijski plavalni bazeni. Okrog odlagališča je še varstveno območje, ki ni veliko.
Kaj je bistvena razlika med nizko in visoko radioaktivnimi odpadki?
Bistveni razliki sta dve:
- aktivnost nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je tako nizka, da se jim smemo za krajši čas približati. Pred VRAO nas mora vedno varovati debel sloj zaščitne snovi (voda, beton, zemlja ipd.),
- nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ni treba hladiti, ker oddajajo zelo malo toplote.
Ali bi lahko visoko radioaktivne odpadke odložili skupaj z nizko in srednje radioaktivnimi?
Nizko in srednje radioaktivne odpadke bi lahko odložili v odlagališče za VRAO, vendar bi bilo tako početje nesmiselno drago. NSRAO zato odlagamo v znatno cenejša površinska ali podzemna odlagališča.
Zakaj v nekaterih državah predelujejo izrabljeno gorivo?
S predelavo iz ostankov goriva izločijo še neizrabljen uran in plutonij, ki ju lahko še enkrat uporabijo v svežem gorivu. Po predelavi ostane manj kot 5 % prostornine neuporabnih visoko radioaktivnih odpadkov. Te predelajo v snov, podobno steklu, v kateri so odpadki kemično vezani.
Kakšno mora biti končno odlagališče VRAO?
VRAO mora biti ločen od človekovega okolja. Zato se odlagališče nahaja več sto metrov pod zemljo. Izkopati ga moramo v geološko zelo stabilnih plasteh, kot sta, denimo, granit ali sol. Ko bomo odlagališče napolnili, ga bomo zasuli. Nadaljnji nadzor ne bo več potreben.
Ali obstaja v naravi kak pojav, po katerem lahko sklepamo, da VRAO lahko varno odložimo?
Da, v afriški državi Gabon so našli pod zemljo območje, kjer je pred milijoni let potekala naravna verižna reakcija, podobno kot poteka v jedrskih reaktorjih. Visoko radioaktivni odpadki, ki so pri tem nastali, so še danes razpršeni le nekaj centimetrov okoli mesta reakcije. Do njihovega širjenja v biosfero ni prišlo.
Ne. Na površini nad njim je radioaktivno sevanje približno tako veliko kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Iz njega ne smrdi in v njem ni hrupa.
Ali v odlagališču lahko pride do hude nesreče, ki bi ogrozila okolje?
V odlagališču se nič ne dogaja, zato se ne more nič pokvariti niti ljudje ne morejo narediti kake napake. Radioaktivni odpadki so zaprti v sodih in zaliti z betonom, zato jih tudi najhujši potres ne more sprostiti v biosfero.
Zakaj ne pustimo radioaktivnih odpadkov kar v Nuklearni elektrarni Krško?
Elektrarna je aktiven jedrski objekt, kjer so nenehno navzoči ljudje. Sedanje skladi?če zahteva navzočnost ljudi in ni bilo načrtovano za odlaganje.
Zakaj radioaktivnih odpadkov iz NE Krško ne prevzame Republika Hrvaška?
Hrvaška je solastnica elektrarne, zato bo pripravljena prevzeti največ svoj delež radioaktivnih odpadkov. Graditev dveh odlagališč je dražja. Smiselno bi bilo zgraditi eno odlagališče na Hrvaškem ali v Sloveniji.
Kako veliko je odlagališče vseh nizko in srednje radioaktivnih odpadkov za celotno življenjsko dobo elektrarne v Krškem?
Odlagališče je razmeroma majhno. Prostornina vseh odpadkov bo približno 20.000 m3. To je toliko kot trije olimpijski plavalni bazeni. Okrog odlagališča je še varstveno območje, ki ni veliko.
Kaj je bistvena razlika med nizko in visoko radioaktivnimi odpadki?
Bistveni razliki sta dve:
- aktivnost nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je tako nizka, da se jim smemo za krajši čas približati. Pred VRAO nas mora vedno varovati debel sloj zaščitne snovi (voda, beton, zemlja ipd.),
- nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ni treba hladiti, ker oddajajo zelo malo toplote.
Ali bi lahko visoko radioaktivne odpadke odložili skupaj z nizko in srednje radioaktivnimi?
Nizko in srednje radioaktivne odpadke bi lahko odložili v odlagališče za VRAO, vendar bi bilo tako početje nesmiselno drago. NSRAO zato odlagamo v znatno cenejša površinska ali podzemna odlagališča.
Zakaj v nekaterih državah predelujejo izrabljeno gorivo?
S predelavo iz ostankov goriva izločijo še neizrabljen uran in plutonij, ki ju lahko še enkrat uporabijo v svežem gorivu. Po predelavi ostane manj kot 5 % prostornine neuporabnih visoko radioaktivnih odpadkov. Te predelajo v snov, podobno steklu, v kateri so odpadki kemično vezani.
Kakšno mora biti končno odlagališče VRAO?
VRAO mora biti ločen od človekovega okolja. Zato se odlagališče nahaja več sto metrov pod zemljo. Izkopati ga moramo v geološko zelo stabilnih plasteh, kot sta, denimo, granit ali sol. Ko bomo odlagališče napolnili, ga bomo zasuli. Nadaljnji nadzor ne bo več potreben.
Ali obstaja v naravi kak pojav, po katerem lahko sklepamo, da VRAO lahko varno odložimo?
Da, v afriški državi Gabon so našli pod zemljo območje, kjer je pred milijoni let potekala naravna verižna reakcija, podobno kot poteka v jedrskih reaktorjih. Visoko radioaktivni odpadki, ki so pri tem nastali, so še danes razpršeni le nekaj centimetrov okoli mesta reakcije. Do njihovega širjenja v biosfero ni prišlo.
