V Sloveniji izrabljeno gorivo (IG) nastaja v jedrski elektrarni Krško (NEK) in v raziskovalnem reaktorju Triga na Institutu "Jožef Stefan". NEK izrabljeno gorivo skladišči na območju elektrarne, Institut "Jožef Stefan" pa je doslej vse izrabljeno gorivo iz raziskovalnega reaktorja vrnil proizvajalcu v ZDA. Visokoradioaktivni odpadki (VRAO) bodo nastali pri razgradnji jedrske elektrarne oziroma po odločitvi za predelavo IG, pri kateri nastanejo tudi VRAO.

Smernice Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom 2016-2025 določajo, da je potrebno najprej zagotoviti varno skladiščenje izrabljenega goriva (IG) in visokoradioaktivnih odpadkov (VRAO) in nato njihovo varno odlaganje. Skladno s Programom razgradnje NEK iz leta 2004 je predvideno:

• najprej mokro skladiščenje izrabljenega goriva v bazenu na lokaciji NEK, čemur bo sledilo
• suho skladiščenje izrabljenega goriva, nato
• pakiranje in priprava za odlaganje ter nato
• odlaganje odpadkov v globokem geološkem odlagališču.

Glede na tehnološki napredek v zadnjem desetletju bi bilo smiselno proučiti še druge sodobne možnosti predelave in recikliranja izrabljenega goriva v predelano jedrsko gorivo. Sodobni postopki namreč omogočajo bistveno zmanjšanje prostornine, razpolovne dobe in radiotoksičnosti izrabljenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov. V vsakem primeru pa na koncu ostanejo visokoradioaktivni odpadki, ki jih je potrebno trajno odložiti.

Smernice Nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom 2016-2025 določajo, da naj Slovenija enakovredno upošteva dve možnosti:

• spremlja in sodeluje v pobudah za skupno geološko odlagališče v eni od držav EU,
• obenem pa za primer, če skupno odlagališče ne bi bilo mogoče, načrtuje tudi geološko odlagališče v Sloveniji za odpadke iz lastnega jedrskega programa.